Podredje z »da« in velelnik

[Moderator]

Vprašanje:

Primeri velelnka v Pravopisu uporabljajo obliko, ki mi osebno zveni nenaravno. Na primer:

Naročil je, da pojdi takoj domov.
Ali je res ukazal, da pojdi od hiše?

Osebno bi v teh primerih rekel:

Naročil je, da pojdeš takoj domov.
Ali je res ukazal, da pojdeš od hiše?

Oziroma še raje:

Naročil je, da greš takoj domov.
Ali je res ukazal, da greš od hiše?

Ali je ta, meni bolj domača oblika napačna? Če da, zakaj?

Odgovor:

Velelnik v odvisniku je sicer res redek, ni pa napačen. Najverjetneje se zdi nenavaden, ker ga slišite/preberete manjkrat kot povedni ali pogojni naklon. Raba velelnika v odvisniku je sicer precej omejena: možna je le v odvisnikih, ki jih uvaja veznik da, nanašajo pa se s širšo velelno vsebino (ukaz, navodilo, prošnja, predlog, nasvet) predvsem na drugo osebo. Možni so tudi zgledi v prvi osebi množine (Nima smisla govoriti, da si dajmo še eno možnost). V glavnem stavku so pri tem navadno glagoli rekanja (povedati, reči; opozarjati, svetovati). To pomeni, da imamo razmeroma jasno tudi formalno omejitev v obliki sopojavnosti povedkov: glagol rekanja v nadrednem stavku, v odvisniku velelnik.
Vsekakor velelnik v odvisniku bolj poudarja nujnost, zaželenost ipd. uresničitve dejanja, zato lahko deluje bolj čustveno zaznamovano kot povedni naklon.
Še nekaj zgledov:

• Kar hočem povedati, je, da deluj času primerno.
• Svetujem, da izberite takšnega, ki bo usklajen z že obstoječimi barvami v prostoru.
• Sem rekel, da počakaj.
• Po eni strani vas znova opozarjamo, da ne kupujte rezervnih delov pri sumljivih prodajalcih po izjemno nizki ceni.

Dejan Gabrovšek, Domen Krvina (julij 2021)