×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    Vsaka/vsake/vsakega pol leta

    srednji spol
    spol celjski pogovorni jezik oblikoslovje prislov srednji spol ujemanje
    1
    1
    347
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje: Moderator


      Vprašanje:

      Prijava je možna vsake/vsakega/vsaka pol leta?

      Kaj je prav? Giga fida navaja vsake pol leta in vsakega pol leta kot najpogosteje uporabljeni varianti. Zanima me slovnična utemeljitev.

      Po posluhu se mi (Celjanu) najbolje sliši vsaka pol leta in zdi se mi, da tako govorimo na Celjskem. Glede na ujemanje končnic, se mi to zdi smiselna raba: vsakO letO, vsakI dve letI, vsakA tri letA ... vsakA pol letA ...

      Ali torej obstaja slovnični predpis ali pa moramo slediti rabi (giga fida), kjer pa mogoče prevladajo druge regionalne variante? Ali je potem »celjska« manj merodajna?


      Odgovor:

      V primeru besedice pol je treba razlikovati med dvema besednovrstnima pojmovanjema. Pol je lahko:

      1. po SP 2001 samostalnik ženskega spola navadno pred števnikom: pol osem je že in
      2. v SSKJ tudi merni prislov pred samostalnikom, kadar ga razumemo snovno ali pojmovno, tj. ni števen: pol leta.

      V besedni zvezi se lahko ravnamo po samostalniku leto, torej je prav vsakega pol leta.
      Če bi se ravnali po polovici (pol), bi se izrazili vsake pol leta. Slednjo uporabljajo tudi Celjani, poleg redkejše vsakiga pol leta. Morda je pri vašem jezikovnem občutku prišlo do kombinacije teh dveh oz. kontaminacije: vsaka pol leta.

      Celjski pogovorni jezik sicer ne pozna kategorije srednjega spola; samostalniki (nekdaj) srednjega spola so se v ednini maskulinizirali (npr. en let, odprt okn), redkeje tudi feminizirali (ena jajca, rdeča japka). Nekaj samostalnikov se je v ednini maskuliniziralo, v dvojini in množini pa feminiziralo; samostalnik leto ima npr. v celjskem govoru moške in ženske oblike (en let, dve/tri lete). V splošnem pa velja, da je maskulinizacija značilna za gorenjsko narečno skupino, medtem ko je feminizacija značilnost štajerskih narečij.

      Tjaša Jakop (september 2021)


      Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si