Ali je »kovač« bankovec za 10 dinarjev ali 10 par?

[Moderator]

Vprašanje:

Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.

Odgovor:

Beseda kovač se je v tem pomenu prvotno res začela uporabljati zaradi bankovca za deset dinarjev. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bil v obtoku bankovec, ki ga je 1919 izdala Narodna banka Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev. Na njem je bil upodobljen kovač.

O tem tudi Stanko Bunc v razpravi Imena za denar na Slovenskem (revija Slovenski jezik 3 (1940), str. 56–67). O kovaču pravi (str. 66):

Desetdinarski novec je navadno desetak, v Prekmurju desetka, v Črni desetdinaršek. Navadna oznaka je nadalje kovač in orač, ker so imeli svoječasni bankovci na eni strani podobo kovača, na drugi pa orača; po bankovcu se je ohranilo ime banka, v Črnomlju zelenec pa po barvi bankovca. Na Gorenjskem se sliši tudi ime bognar.

Ta bankovec je bil v obtoku le kratek čas, 1920 ga je zamenjal drugi, bolj znani bankovec za deset dinarjev z likom močnega moškega pred kolesom lokomotive.

Do leta 1965 je bil kovanec za 50 dinarjev po premeru in teži (primerek iz leta 1955) največji v povojni Jugoslaviji, zato se je sicer redko uporabljal šaljivi frazem imeti oči kot pet kovačev 'zelo začudeno (= debelo) gledati'.

Vir: Wikipedija.

Leta 1965 je prišlo do denominacije jugoslovanskega dinarja v razmerju 1 : 100 (kar piše v SSKJ-ju v geslu dinar) in tistih 50 (starih) dinarjev je postalo pol (novega) dinarja ali 50 par, vendar pa se je izraz dinar za prvotne vrednosti pogosto uporabljal še naprej, para za stotinko dinarja pa tudi (100 »starih« dinarjev je bilo zamenjanih z enim »novim«). Vsakdanja, pogovorna raba je bila izrazito kontekstualna: kilogram belega kruha je uradno stal 80 par ali v prehodnem obdobju 80 (»starih«) dinarjev, zato se je staro pojmovanje dinarja trdovratno podaljševalo. Tako lahko razložimo pomoto v SSKJ-ju leta 1975.

---

Podobe na bankovcih so pogosto vir za njihova neuradna poimenovanja, npr. cankar, kobilca, plečnik, prešeren, trubar (SNB, 2012), v drugo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2014) je sprejeta le kobilca, kot pogovorna beseda:

SSKJ2

• kobílca -e ž (í) pog., od 1991 do 2007 bankovec za pet tisoč slovenskih tolarjev: odkrili so ponarejene cankarje in kobilce

Podobno je jur za tisoč enot denarja nastalo v istem času zaradi upodobitve svetega Jurija na bankovcu za tisoč dinarjev, iz starejšega časa pa je še čuk po dvoglavem orlu na avstro-ogrskih kovancih.

Peter Weiss, Simona Klemenčič, Helena Dobrovoljc (november 2021)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}