Negativna konotacija besede »konstrukt«

[Moderator]

Vprašanje:

Pri svojem strokovnem delu sem si za besedo zemljevid izmislil sopomenko podatkovni konstrukt. Sodelavci so me opozorili, da ima beseda konstrukt negativno konotacijo. V SSKJ sem našel sledeč zapis:

konstrúkt -a m (ȗ)
1. knjiž. neresnična, zavestno sestavljena, narejena tvorba: oblike na njegovih slikah so konstrukti / glavna oseba romana je ideološki konstrukt
2. psih. pomožni pojem, na domnevi temelječi model: pojem zavesti je za nekatere psihologe konstrukt / verbalni konstrukti

Ali pomen, predstavljen pod točko 1, ustreza sodobnemu razumevanju besede konstrukt in ali je besedo mogoče uporabljati nevtralno?

Odgovor:

Pregled aktualnega gradiva v korpusu Gigafida s pomočjo besednih skic pokaže, da je konstrukt v prvem pomenu iz SSKJ2 (enako že v SSKJ) rabljen izrazito negativno. Kot tipične kolokacije se glede na vrsto konstrukta kažejo: ideološki, medijski, policijski, politični konstrukt; glede na lastnost konstrukta: izmišljen, lažen, nizkoten, zlonameren konstrukt in poudarjalno čisti konstrukt. Zdi se, da se je raba 2. pomena iz psihologije nekoliko razširila tudi na druga humanistična in družboslovna področja (kot tipične kolokacije se kažejo imaginarni, miselni konstrukt; teoretični, umetni konstrukt), vendar pa pomen vedno ostaja na ravni abstraktnega in ne prehaja na konkretno, kot predlagate pri zemljevidu.
Glede na to, da omenjate strokovno delo, menimo, da uvajanje novih izrazov ni smiselno, in predlagamo, da ostanete pri ustaljenem izrazju.

Mija Michelizza (december 2021)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}