O obliki »zanjimci«

[Moderator]

Vprašanje:

Med poukom slovenščine sem slišal izraz njihovi zanamci in se mi je zdelo malo čudno, saj so zanamci naši potomci oziroma tisti, ki so za nami. Torej bi morali biti njihovi potomci zanjimci, saj so oni tisti, ki so za njimi. Ali bi se izraz zanjimci lahko uveljavil?

Odgovor:

Beseda zanamec dejansko nakazuje, da se govoreči šteje k pripadnikom naroda, ljudstva ali skupine ljudi, o kateri je govora. Žal niste navedli dovoljšnega konteksta, da bi bilo nedvoumno jasno, kaj je želela oseba sporočiti z zvezo njihovi zanamci. Morda bi bilo možno reči tudi njihovi potomci ali njihovi nasledniki.

Vsekakor je tvorjenka zanjimec, ki je tvorjena po analogiji z zanamec, legitimna, kot del knjižnega jezika je bila že kodificirana v Slovensko-nemškem slovarju (1894/95) Maksa Pleteršnika. Pogostnost besede v knjižnem jeziku je bila preverjena kasneje ob pripravi prve izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, a je bila beseda že v zatonu, zato jo najdemo le v Besedišču slovenskega jezika. Gre namreč za nabor besed, ki niso bile uvrščene v SSKJ.

Tudi danes je besede zanjimec v jeziku preredka, da bi jo umestili v katerega od obstoječih slovarjev. Beseda se namreč le nekajkrat pojavi v korpusih (trikrat v korpusu Gigafida, šestkrat v korpusu SlWaC, ki obsega spletna besedila, in dvakrat v korpusu tvitov Janes Tweet (2013–2017)) in nekajkrat v strokovni literaturi.

Beseda vseeno ima možnost, da se (ponovno) uveljavi. Glede na druge omenjene obstoječe možnosti je sicer vprašanje, ali za to obstaja potreba. Vsekakor pa kontekst, želja po avtorski osebni noti, po igrivosti v jeziku narekujejo tudi tvorbo novih besed oz. oživitev že rahlo pozabljenih, med katere štejemo tudi zanjimce.

Boris Kern (januar 2022)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}