Sklon samostalnika »obilica« v samostalniški frazi

Moderator

Vprašanje:

Imam vprašanje v zvezi z besedo "obilica". Slovar jo opredeljuje kot samostalnik ženskega spola, mene pa zanima, če je lahko tudi v vlogi količinskega pridevnika, kot je primer spodaj. Ali lahko pustimo dobre želje v orodniku in dodamo obilico ali bi morali dobrim željam spremeniti sklon (npr. z obilico dobrih želja)? Želimo namreč sporočiti, da smo nekaj naredili z dobrimi željami in da je teh želja obilico (in ne, da je nekaj narejeno z obilico in da ta obilica predstavlja dobre želje).

Vsak vaš paket je bil pripravljen skrbno in z obilico dobrimi željami.

Odgovor:

Če izražamo količino s samostalniškimi besednimi zvezami z rodilniškim desnim prilastkom (in ne npr. z levim ujemalnim prilastkom tipa tri hiše), se rodilniška vezava kot najmočnejša vez ohranja v vseh skladenjskih položajih. Če torej samostalniško frazo s količinskim pomenom obilica dobrih želja uporabimo v skladenjski zvezi, ki v povedi od jedra samostalniške zveze zahteva neimenovalniško obliko, drugi del samostalniške zveze ostane v rodilniku, tj. nespremenjen, pregiba se le jedrna sestavina, npr.:

Vsak vaš paket je bil pripravljen skrbno in z obilico dobrih želja

Marsikoga bi ta zveza dveh samostalnikov sicer zmotila in bi se raje izrazil s prislovom: z obilo/mnogo/veliko ... dobrimi željami, lahko tudi s pridevnikom bil je pripravljen z mnogimi/brezštevilnimi ... dobrimi željami.

V besedilnem korpusu Gigafida 2.0 se pojavljata obe zvezi z obilico dobrih ... in z obilo dobrimi željami razmeroma enakovredno.

Pojasnimo skladenjsko vedenje še malo širše:
Samostalnik obilica ne nastopa v prislovnem pomenu (če se vaše vprašanje nanaša na zvezo v obilici, ki jo navaja SSKJ2).
V skladenjskih zgradbah dveh samostalnikov z rodilniško povezavo gre za dva podtipa, ki sta odvisna od jedrnega samostalnika v zvezi:
(a) pri samostalnikih kanec, obilica, troha je prvi/edini pomen izražanje količine (kanec olja, krvi, upanja; obilica podatkov, snega; troha kruha, poguma),
(b) samostalniki, ki količino izražajo šele po pomenskem prenosu (dež cvetja, kamenja; gora dokazov, papirja; poplava želja).
Obe skupini se pri izražanju količine skladenjsko ne razlikujeta, saj samostalniki obeh tipov zahtevajo rodilniško vezavo.

Morda vas je pri razmišljanju o sklonu nejedrne sestavine zmotilo, da (a) samostalnike prve skupine nadomeščamo tudi s sopomenskimi samostalniki (b) malo, veliko, ki pa imajo tudi (c) enakozvočne nedoločne količinske števnike (malo, veliko, dosti, več ipd.). (Tu upoštevamo ugotovitve pravopisnega slovarja SP 2001: obilica.)
Seveda vplivajo na pogostnost rabe enega ali drugega sopomenskega tipa tudi kategorialne lastnosti samostalnika, predvsem njihova števnost.
Takole kaže tudi gradivo iz korpusa Gigafida 2.0:

ob števnih samostalnikih v neednini je pogosteje rabljen tip (c) – zima z malo padavinami, dieta z malo kalorijami,
ob neštevnih pa tip (b) – dolina z malo snega, človek z malo domišljije lahko ustvari marsikaj,
pri tipu (a) pa se pojavljajo oboji – dolina z obilico padavin, hrana z obilico vitaminov ALI enodejanka z obilico humorja, dvoboj so z obilico smole izgubili.

Povedano potrjuje tudi gradivo v slovarju SP 2001, npr. za tip (b) zemlja z malo dušika, za tip (c) pa: z malo besedami vse povedati

Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (januar 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}