Besedni red: »del katerega« ali »katerega del«

[Moderator]

Vprašanje:

Pozdravljeni, zanima me naslednje vprašanje. Kakšen je vrstni red, kadar uporabimo zaimek v vezniški vlogi kot v naslednjem primeru: Zaradi prenasičenosti trga dela, del katerega ste tudi sami ... ali katerega del ste?


Odgovor:

Med zvezama katerega del in del katerega ni pomenske razlike:

Zaradi prenasičenosti trga dela, del katerega ste tudi sami ...

in

Zaradi prenasičenosti trga dela, katerega del ste tudi sami ...

Oboje razumemo, vendar pa je konkretno zveza katerega del (1040 zadetkov) veliko redkejša od zveze del katerega (v Gigafidi 122 zadetkov); zaimek, ki izraža pripadnost ali lastnino, lahko nastopa tudi v rodilniku množine ali dvojine, torej kot katerih.

O rabi priča Slovar slovenskega knjižnega jezika v geslu kateri(2) s ponazarjalnimi primeri:

• odbor, katerega naloge so znane;
• ljudstvo, v katerega imenu nastopate;
• predpisi, na podlagi katerih se določa dohodnina (zadnje je po SSKJ-ju publicistično).

V prvem predložnem primeru bi lahko bili sestavini tudi obrnjeni (ljudstvo, v imenu katerega nastopate), drugi pa kaže ustaljeno zvezo na podlagi katerih ipd. (preurejena zveza predpisi, na katerih podlagi se določa dohodnina bi bila komajda sprejemljiva).

Še nekaj primerov iz Slovenske slovnice Jožeta Toporišiča, vedno v zaporedju katerega predmet:

• obrazilo, katerega pripona ...;
• predmet, pred katerega imenom stoji;
• kostanj, katerega senca ...;
• tisti, katerih letni dohodek ...;
• tip, katerega značilnost je predmet;
• drevo, katerega dele imamo pred očmi;
• trikotnik, katerega oglišča tvorijo ...;
• film, katerega govorica ...

Toda v isti knjigi tudi: Tisti del besede, na podlagi katerega besede spravljamo v isto besedno družino, imenujemo koren.

Čigar kot vzporedna zveza h kateri kaže jasnejše razmerje:

• čigar del (v Gigafidi 20 zadetkov, npr.: »Katerega spola je bil človek, čigar del skeleta so našli, in koliko je bil star, ko je umrl, še ugotavljajo [...]«) in
• del čigar (brez zadetkov). SSKJ v geslu čigar: kmet, čigar hiša je zgorela; sosed, na čigar pomoč se zanaša (hiša čigar in na pomoč čigar je nemogoče).

Zelo poveden je zadnji del tega gesla, saj je zaimek katerega sopomenski in celo ustreznejši: »neustalj. izraža pripadnost stvarnemu ali pojmovnemu imenu moškega ali srednjega spola; katerega: kostanj, čigar senca ga je prikrivala; stvarstvo, čigar središče je luč«.

Zaporedje katerega del ipd. je najboljša izbira, s tem da obrnjeno – del katerega – ni nemogoče in ga razumemo, čigar del ipd. je sploh edina možnost, zveze na podlagi katerega ipd. ali na račun katerega ipd. pa so očitno ustaljene.

Peter Weiss (julij 2014)