Kijev in Kijiv, Lvov in Lviv

Moderator

Vprašanje:

Po zgledu britanskega medijskega servisa BBC se tudi v poročilih slovenskih radijskih in televizijskih postaj (mestoma, odvisno od novinarja do novinarja) poleg zemljepisnih imen Kijev in Lvov, poslovenjenih iz ruščine, pojavljata tudi ukrajinski obliki Kijiv in Lviv. Pri britanskem mediju gre za izraz solidarnosti z Ukrajino. Sta zgornja zapisa (in njima enaki izgovarjavi) uglašeni tudi s prečrkovanjem iz ciriličnih pisav v slovenščino?

Odgovor:

Ob izraženi solidarnosti z ukrajinskim narodom in obsodbi ruske agresije nad Ukrajino se vse pogosteje pojavljajo vprašanja, zakaj v slovenščini ukrajinske zemljepisne danosti poimenujemo z ruskimi imeni. Ob tem se omenjajo zlasti imena s pridevniško pripono -iv (Львів, Київ, Харків), ki jih v slovenščini zapisujemo kot Lvov, Kijev, Harkov ...

Res je, da so podomačene slovenske oblike imen, ki jih v ukrajinščini zapisujemo s pridevniško pripono -iv, zapisane z -ov ali -ev kot v ruščini, a to ne pomeni, da smo se odločili za rabo ruskega imena, temveč gre za v slovenščini uveljavljeno in aktivno podomačitev morfema (in še nekaterih drugih, npr. Krivi Rog za ukrajinsko Kryvyj Rig, rod. Kryvogo Rogu; ali -pil, kot v Ternopil, rod. Ternopola), za katero se odločajo tudi v drugih slovanskih jezikih. Tudi v sami ukrajinščini se imenovalniška pripona -iv že v rodilniku zaradi samoglasniškega izglasja spremeni v -ov, torej: Harkiv, rodilnik Harkova (enako kot rig z rodilnikom róga, pič z rodilnikom péči).

Za oblike s pripono -iv velja, da jih s svojimi priponami zapisujejo tudi Čehi, Slovaki, Poljaki ..., in nasprotno – v ukrajinščini se npr. poljska krajevna imena s pripono -ów (izg. [-uf]) in slovaška krajevna imena s pripono -ov podomačujejo z ukrajinsko pripono -iv, zato Krakiv (polj. Kraków), Rjašiv (polj. Rzeszów), Prjašiv (sk. Prešov). Imenske oblike Kijev, Lvov, Harkov, Černigov, Mikolajev so torej podomačene slovenske. Odločitev, da je v slovenščini kot imenovalniška obravnavana ukrajinska rodilniška osnova, sledi vzorcu, ki ga uveljavljamo pri nekaterih drugih tujih jezikih, tudi staroklasičnih (npr. Kato, rod. Katona ali Tetis, rod. Tetide, zato je v slovenščini danes prevladujoča imenovalniška oblika teh imen Katon in Tetida, z rodilnikom Katona in Tetide).

Pri drugih imenih za zemljepisne danosti v Ukrajini razlikujemo med (1) imeni, podomačenimi že v preteklosti, katerih raba slovenske različice je priporočljiva zaradi ustaljenosti in identifikacijskih razlogov (Černovice – prevzeto iz češčine za ukrajinsko Černivci, Zaporožje – za ukrajinsko Zaporižžja, Černobil izg. [černóbil] – za ukrajinsko Čornobyl'), in (2) manj znanimi imeni, za katera praviloma uporabljamo podomačeno obliko ukrajinskega imena, npr. Melitopol, Ivano-Frankivsk, Makijivka, Žitomir, Rivne, Kremenčuk, Gorlivka ...

Ob tem naj opozorimo, da se slovenska različica latinične pisave od osnovne latinice, v kateri pišejo ukrajinska imena anglofonski mediji, razlikuje po tem, da šumevce zapisujemo s črkami ⟨ž⟩, ⟨š⟩, ⟨č⟩ in ne z dvočrkji ⟨zh⟩, ⟨sh⟩, ⟨ch⟩; namesto dvočrkij ⟨kh⟩ in ⟨ts⟩ uporabljamo črki ⟨h⟩ in ⟨c⟩; opuščaj za ь opuščamo. Ker v fonološkem sistemu slovenskega knjižnega jezika ne poznamo trdega i (zapisanega v ukrajinskih imenih kot ⟨y⟩), ga v eksonimih zapišemo kot ⟨i⟩. Kot ⟨h⟩ zapisano zvenečo varianto pripornika h, znano iz slovenskih zahodnih slovenskih narečij, zapisujemo in izgovarjamo kot g, torej Lugansk (enako kot v bolj znanem češkem imenu Praha > Praga).

O ukrajinskih imenih smo v Jezikovni svetovalnici pisali tudi v odgovorih:
– Ruska imena ukrajinskih mest
– Ukrajinska in beloruska imena: uporabiti ruski zapis ali ne?

Natančnejše usmeritve glede prečrkovanja vsebuje Slovenski pravopis 2001 (člen 1114). Obširnejša preglednica za prevzemanje bo predstavljena z novimi poglavji Pravopisa 8.0 še v tem letu.

_{Odgovor je bil v zadnjem odstavku dopolnjen 13. marca 2022.}

Silvo Torkar, Helena Dobrovoljc, Metka Furlan, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak, Peter Weiss (marec 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}