Pomenska primerjava: »reč« in »stvar«

Moderator

Vprašanje:

I am working on research on a lexical typology of words meaning 'thing / matter / affair'. I have some problems with the interpretation of Slovene material. So, my question is as follows: What is the difference between the words stvar and reč? SSKJ lists the same set of meanings for both lexemes. Neither dictionaries nor corpus data give a clear answer so far. Maybe one of them is more preferable in one of the meanings?

Odgovor:

Če si podrobneje ogledamo pomene leksemov stvar in reč v slovarju SSKJ2 (enako že SSKJ), vidimo, da so osnovni pomeni res večinoma prekrivni, v nadaljevanju pa najdemo tudi nekaj razlik.

Že pri 4. pomenu, ki je 'kar je, se dogaja in ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati', opazimo, da so pri leksemu reč nekateri primeri rabe pogovorni, zaradi česar nas slovar usmerja k nevtralnejšim izrazom, npr.: pog. najprej uredimo uradne reči, potem pride vse drugo uradne zadeve.

Pri leksemu reč je 5. pomen ('kar je končni, najvišji cilj določenega prizadevanja') označen kot starinski, z nadrejenim sinonimom pa nas usmerja k rabi leksema stvar.

Če si ogledamo 6. pomen, vidimo, da je samo pri leksemu stvar v povedni rabi, s prilastkom mogoče izražati, da je osebek 'b) odvisen od tega, kar določa prilastek': npr. to je stvar časa, dogovora, okusa. Ne bi pa rekli, da je nekaj reč časa, dogovora, okusa, kar potrjuje tudi raba, saj tovrstnih kolokacij v korpusu Gigafida 2.0 ne najdemo.

7.pomen pri leksemu stvar je 8. pomen pri leksemu reč in obratno, iz česar lahko razberemo, da je reč v medmetni rabi pogostejši, opazimo pa tudi, da je pomensko bolj razčlenjen, saj s prilastkom 'izraža a) omiljevanje, neprizadetost, b) omalovaževanje, c) zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo' ter s pomenskim odtenkom še 'soglasje, pritrditev brez zadržka'.

Tudi frazeološki gnezdi imata veliko primerov, ki so prekrivni, v terminološkem gnezdu pa pri stvari najdemo filozofski pojem stvar na sebi, ki je po Kantu 'stvar, kakršna je, neodvisno od spoznavanja', pri reči pa religijski pojem poslednje reči 'smrt, sodba, pogubljenje, zveličanje'.

Kot lahko razberemo iz zgornje predstavitve leksemov v slovarju SSKJ2 (enako že v SSKJ), je (bilo) med leksemoma v rabi zaznanih večinoma zgolj nekaj drobnih razlik, noben od obeh iskanih leksemov pa še ni bil redakcijsko pripravljen v najnovejšem splošnem razlagalnem slovarju eSSKJ, ki temelji na sodobnem gradivu in kjer verjetno lahko pričakujemo še več razlik med obema leksemoma.
Besedilni korpus Gigafida 2.0 namreč pokaže, da je raba leksema stvar več kot 10-krat pogostejša od leksema reč:

stvar ima v korpusu 376.464 pojavitev,
reč pa zgolj 34.615, pri čemer moramo biti pazljivi, da ločimo samostalnik reč od glagola reči

Listkovna kartoteka, ki so jo uporabljali slovaropisci pri pripravi slovarja SSKJ (in ki je osnova tudi za SSKJ2), ima naslednje pogostnosti:

za leksem stvar 1476 listkov,
za leksem reč pa 759.
Razmerje je torej približno 2 : 1.

Primerjava besednih skic (Sketch diff) npr. še pokaže, da sta pridevnika, ki se bolj tipično vežeta z leksemom reč kot stvar – zoprn in neroden, kar sicer potrjuje ugotovitev iz slovarja SSKJ2 (enako že v SSKJ), da je reč pogostejša v medmetni rabi.

Za natančnejši komentar morebitnih novejših pomenskih sprememb pri leksemih stvar in reč bi vsekakor morali opraviti podrobnejšo analizo sodobnega gradiva, glede na jezikovni občutek in podatke, ki nam jih nakazuje korpus, pa bi rekli, da se je okvalificiranost leksema reč, ki se je v SSKJ2 (enako že SSKJ) kot starinska kazala zgolj v enem pomenu, razširila tudi na nekatere druge pomene, v primerjavi z leksemom stvar pa je pogosto močnejša tudi ekspresivnost leksema reč.

Mija Michelizza (marec 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}