Druga moška sklanjatev: ujemanje samostalnika »vojvoda«

Moderator

Vprašanje:

Pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na -a, torej 2. moške sklanjatve, se pojavlja dilema, kako pregibati v dvojini v ženski slovnični obliki.
Na primer: Dve strogi vojvodi sta šli na pot ali Dve strogi vojvodi sta šla na pot ali Dva stroga vojvodi sta šla na pot (poleg Dva stroga vojvoda sta šla na pot).
Ali še primer: Dve prijazni Jaki sta šla na kavo ali Dva prijazna Jaki sta šla na kavo.

Odgovor:

Na podobna vprašanja smo v Jezikovni svetovalnici že odgovarjali:

Najprej na splošno.

Samostalniki moškega spola, ki se končujejo na -a, se po pravilih slovenske slovnice lahko sklanjajo po prvi ali drugi moški sklanjatvi, npr. im. oproda, rod. oprode ali oproda; im. Miha, rod. Mihe ali Miha. Izbira sklanjatvenega vzorca je odvisna od govorca, pa tudi od posameznega samostalnika – nekateri se pogosteje sklanjajo po prvi moški, drugi pa po drugi moški sklanjatvi. Druga moška sklanjatev v oblikah sovpade s prvo žensko sklanjatvijo, vendar pa to ne pomeni, da je samostalnik ženskega spola (tudi svojilne pridevnike iz teh samostalnikov tvorimo s pripono -ov/-ev, torej oprodov, Mihov in ne *oprodin, *Mihin). Predhodni pridevnik ohrani oblike pridevniške sklanjatve za moški spol, ki je samo ena. Tudi glagol ostane moškega spola. Govorci lahko (zlasti v dvojini in množini) zaradi ujemanja končnic pridevnika in samostalnika pri samostalniku izberejo oblike prve moške sklanjatve.

(1) Občni samostalniki moškega spola na -a
Večina občnih samostalnikov moškega spola na -a se, kot rečeno, sklanja po prvi ali drugi moški sklanjatvi. Taki samostalniki so npr. aga, paša, oproda, radža, maharadža, spahija, vojvoda itd. Te samostalnike moramo ločiti od tistih, ki se končujejo na -a in so lahko moškega ali ženskega spola (lahko glede na rabo, npr. v terminoloških besedilih). Taki so npr. panda, ara:

Glavni junak je debelušni, simpatični panda, ki obvlada borilne veščine proti Na območju črno-bele pande živi tudi mala rdeča panda

Nekateri samostalniki na -a (zlasti prevzeti) so bili sprva moškega spola, danes pa se uporablja večinoma le še ženski spol, npr. činčila, čivava:

Činčila je zaradi stresa izgubila že polovico teže
V ZDA, kjer so prvo čivavo vpisali v rodovno knjigo leta 1904, pasemski klub pa so ustanovili skoraj dve desetletji pozneje, so iz nekdanjega spremljevalca vaščanov ustvarili miniaturnega »damskega kužka«, ki se je razširil po vsem svetu

Samostalniki na -a so lahko moškega ali ženskega spola tudi zato, ker označujejo osebo tega spola, npr. vodja, pri čemer se samostalnik moškega spola še vedno lahko sklanja po prvi ali drugi moški sklanjatvi:

Izvolili so ga za novega vodjo/vodja poslanske skupine
Pojejo pod vodstvom umetniške vodje in glasbene pedagoginje

Določeni samostalniki na -a se v rabi prevladujoče sklanjajo po eni ali drugi sklanjatvi, tak je npr. samostalnik kolega, ki se sklanja skoraj izključno po prvi moški sklanjatvi:

Z večino svojih kolegov se pozna še iz šole

Nekateri občnoimenski samostalniki na -a se v ednini sklanjajo po prvi ali drugi moški sklanjatvi, v množini pa le po eni od njiju, npr. im. ed. sluga, rod. ed. sluga/sluge, im. dv. slugi, im. mn. sluge.

(2) Moška osebna lastna imena na -a
Izbira sklanjatvenega vzorca je tudi pri lastnih imenih moškega spola na -a načeloma prosta in odvisna od govorca in lastnega imena, npr. Aljoša, Matija, Vasja, Žiga itd.:

književno delo Vasje/Vasja Ferrarija
Na sprejem je prišel s sinom Žigo/Žigom

Lastna imena na -a so lahko moškega ali ženskega spola, kadar označujejo osebo tega spola. Imena kot Saša, Vanja so lahko moška ali ženska:

Za res lep in enkraten večer se je dr. Kuhar zahvalil še gostilničarki Vanji
Med starejšimi mladinci se je z zmago izkazal Vanja Piljojčič

Pri redkih lastnih imenih v rabi (lahko le v določenih sklonih) skoraj popolnoma prevladuje eden od obeh sklanjatvenih vzorcev. Tak primer je npr. ime Jaka, ki se v orodniku skoraj izključno sklanja le po prvi moški sklanjatvi, torej z Jakom.

Pri kombinacijah, kjer se tako ime kot priimek končata na -a, se v večini primerov obe sestavini sklanjata po drugi moški sklanjatvi (npr. Miha Dekleva, rod. Mihe Dekleve). Redkeje se sklanjata po različnih sklanjatvah, pri tem pa se tako pri imenih kot pri priimkih pojavljata obe sklanjatveni možnosti. Pri takem mešanju so pogostejši primeri, ko se ime sklanja po prvi moški sklanjatvi, priimek pa po drugi (npr. Mitja Cjuha, tož. Mitja Cjuho; Grega Žemlja, daj. Gregu Žemlji).

Sklenemo lahko, da je izbira sklanjatve glede na slovnične možnosti slovenskega jezika načeloma poljubna, glede na rabo pa ne, saj se v določenih primerih ta nagiba k eni ali drugi sklanjatvi (npr. panda, kolega, Jaka). V ujemalnih razmerjih (pridevnik in glagol) se izkazuje »pravi« spol samostalnika, kar je razvidno pri samostalniku vodja, ki je dvospolski.

Stavek bi torej oblikovali takole:

Dva stroga vojvoda/vojvodi sta šla na pot.
Dva prijazna Jaka/Jaki sta šla na pot.

Urška Vranjek Ošlak, Manca Černivec (april 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}