×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    Prevzemanje imen iz kitajščine

    kitajska imena
    kitajska imena podomačevanje pravopis prečrkovanje prevzemanje
    1
    1
    286
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje:


      Vprašanje:

      Dogovarjam se za izdajo knjige kitajskih pravljic in me zanima, kakšne so uradne smernice glede latinizacije kitajskih pismenk v slovenščini. Namreč, kot sem seznanjena, se v slovenščini do sedaj ni priznavalo uradne, s strani LR Kitajske, določene transkripcije imenovane pinyin in se je latiniziralo po principu »piši kao što govoriš«, s čimer pa se sama ne morem strinjati, ker obstaja uradna verzija in bi se jo moralo po mojem mnenju spoštovati. Zato vljudno prosim za vaše stališče oziroma informacijo, ali se je na tem področju že kaj spremenilo.


      Odgovor:

      Nelatinične pisave
      Pri prevzemanju imen iz jezikov, ki pišejo v nelatiničnih pisavah, se je v preteklosti izhajalo iz izgovora teh imen, kar pomeni, da smo imena v slovenski latinici zapisali tako, kot jih izgovarjamo v slovenščini. To je tudi ustrezalo seznanjenosti povprečnega slovenskega govorca z zakonitostmi tujih jezikov.
      Zapletlo se je najprej pri zemljepisnih imenih, saj je Slovenija s polnopravnim članstvom v OZN podpisala, da bo priznavala ozemeljsko celovitost drugih članic, da bo spoštovala tudi rabo imen v tem jeziku. Vsaka država ima tako le izbrano število t. i. zgodovinskih imen iz kulturne preteklosti, ki jih lahko piše »po svoje« (geografi so zanje našli tudi termin eksonimi), pri vseh drugih imenih pa naj bi upoštevali zapis, ki ga predlaga država, v kateri se zemljepisna danost nahaja.
      Pri jezikih z nelatiničnimi pisavami je torej zelo dobrodošlo, če država sama naredi latinizacijski ključ in ga standardizira. Tako je bilo npr. v Jugoslaviji preprosto v slovenščini zapisati srbsko ime, saj so bila vsa uradno zapisana tudi v latinici, ki je bila takrat uradni pisni sistem ob cirilici.

      Pinjin
      Podobno je v LR Kitajski pinjin uradna oblika latinične pisave (poleg logografske pisave), ki jo je mednarodna organizacija za standardizacijo ISO registrirala kot uradni mednarodni standard za zapisovanje kitajščine (ISO 7098:1991). V pinjinu zapisana imena pomenijo uradno obliko zapisa za imena oseb in krajev.
      Prečrkovanje iz logografske pisave v latinico temelji na naboru osnovne latinične pisave 26 črk, standardizirane v 60. letih, ki temelji na že tedaj najbolj razširjenem naboru črk in je enak angleščini.

      Slovenski pravopis 2001
      V pravilih SP 2001 so bile preglednice za prevzemanje iz kitajščine pripravljene pred osamosvojitvijo Slovenije. Za izhodišče je bil vzet pinjin, iz katerega izhaja naša prilagoditev zapisa slovenščini. V SP 2001 so zapis približali slovenskemu govorcu, ki je v slovenski latinici zapisano ime lahko glasno prebral. Zagotovo je zapis vaza dinastije Qing težje prebrati kot vaza dinastije Čing, obzorje slovensko govorečega v obdobju nastajanja pravil SP 2001 (70. leta) pa je predstavljeno poenostavitev narekovalo.

      V veljavnem Slovenskem pravopisu 2001 kitajska imena prevzemajo v treh korakih.
      (1) Ime prepišemo v latinico po pravilih prečrkovalnega sistema pinjin in določimo glasovne vrednosti teh črk: Qingdao
      (2) najboljši govorni približek zapišejo: Ćingdao (npr. q kot [ć'], črkovni sklop kot dvoglasnik [au̯])
      (3) ime zapišejo v slovenici, tj. slovenski latinici, kjer črke sledijo slovenskim glasovnim zakonitostim: Čingdao

      Kot boste videli, upoštevajo pri zapisu kompleksen sistem, in sledijo uresničitvam
      (a) ki jih slovenski govorec lahko uresniči, npr. zamenjajo mehki ć, ki ga v slovenščini ne poznamo, s č, zato tudi zapišejo <č>;
      (b) ki so normativno dogovorjene (in kot take se lahko v naslednjih pravopisih tudi spremenijo), npr. dvoglasniški izgovor črkovnega sklopa se ne upošteva, temveč se bere po črki kot [ao], kar ustvarja večzložnost v primerjavi z izvirnikom; za mehkonebno fonemsko varianto zvočniškega fonema /n/ pred k, g in h predlagajo, da se izgovori z dvema glasovoma [ng], in ne kot [ŋ].

      Primer:
      Če preverimo, katera varianta tega vzorčnega primera Qingdao je danes najbolj prisotna v rabi, ugotovljeni v združenem korpusu Metafida, ugotovimo:
      – podomačeni Čingdao (37)
      – pinjinski Qingdao (348)
      – staro ime Tsingtao (93) – staro ime mesta, ki je bilo v rabi do leta 1914 in ga celo v slovarju eksonimov ne bi priporočali za rabo
      – napačen zapis Quingdao (34)

      Identifikacijske težave
      Prikazana zmeda med imeni, ki v jeziku obstajajo predvsem zaradi identifikacijskih razlogov, torej njihove bistvene funkcije, je slaba. Zagotovo je posledica velikega vpliva tujih medijev, ki so danes neposredno dostopni, slabe usposobljenosti tistih, ki imena prenašajo v knjižno slovenščino, premajhne skrbi za pisno podobo slovenščine v medijih. Sistemu, ki ga predlaga Slovenski pravopis 2001, so se skušali približati zlasti javni radijski in televizijski mediji, saj morajo poskrbeti za ustrezno govorno uresničitev, medtem ko so se (zasebni) tiskani mediji najbrž zaradi ekonomskih razlogov oddaljili od teh napotkov in upoštevali predvsem pinjinsko latinizacijo.

      Prenova pravil, novi dogovori
      Pri prenovi pravopisnih pravil (Pravopis 8.0) smo se zaradi velikega števila kitajskih imen, pri katerih je prihajalo do različnih zapisov, npr. pinjinski Xinhua se zapisuje v slovenščini kot Hinhua, Šinhua, Šinhva, sklenili, da bomo upoštevali standardizirani latinični zapis kitajskih imen pinjin, zato bodo v pravilih predstavljene izgovorne zakonitosti teh zapisov, kakor jih uveljavljajo govorci slovenščine danes.

      Pri kategorijah imen, ki jih načeloma slovenimo, pa je domačenje pričakovano enako, kot velja za imena iz latiničnih pisav:

      1. podomačena imena nekaterih zgodovinskih oseb: Li Taipo (enako kot Krištof Kolumb)
      2. imena nekaterih dinastij: Ming, Čing (enako kot Jagelonci, Borgijci)
      3. uradno registrirani eksonimi (slovenska zemljepisna imena za kitajske danosti): Peking, Šanghaj (enako kot Šampanja, Rona)

      Imena v pravljicah
      Ker pravopisna pravila – tako veljavna kot pripravljajoča se – pri fikcijski literaturi, pravljicah ali povedkah, priporočajo ne le podomačevanje, temveč celo prevajanje imen, npr. Pravopis 8.0 (člen III/29), priporočam premislek.

      PREVAJANJE IMEN BITIJ {29}
      Prevajamo tri skupine imen bitij, in sicer

      1. domišljijska imena v prevodih umetniških oziroma literarnih del: Janko in Metka (nem. Hänsel und Gretel), Mali princ (franc. Le Petit Prince), Pika Nogavička (šved. Pippi Långstrump), Rdeča kapica (nem. Rotkäppchen), Špicparkeljc (nem. Rumpelstilzchen);
      2. stalne pridevke v večbesednih imenih zgodovinskih oseb: Ivan Brez dežele (angl. John Lackland), Karel Veliki (lat. Carolus Magnus), Pipin Mali (franc. Pépin le Bref), Rihard I. Levjesrčni (angl. Richard Lion‑hearted / the Lionheart);
      3. nekatere vzdevke: Rdečebradec (it. Barbarossa); Sončni kralj (franc. le Roi‑Soleil, vzdevek Ludvika XIV.).

      —————

      Veljavna in pripravljajoča se pravila
      Kakor koli pa se boste že odločili, so v veljavi veljavna pravopisna pravila SP 2001, ki priporočajo zgoraj opisani način po pravilu 1127 id.

      Prenovljena preglednica z napotki za prevzemanje iz kitajščine pa bo letos predstavljena v javni razpravi kot eno od poglavij Pravopisa 8.0.

      Helena Dobrovoljc (april 2022)


      Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si