×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?

    stopnjevanje pridevnikov
    oblikoslovje stopnjevanje pridevnikov vrstni pridevnik presežnik
    1
    1
    198
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje:


      Vprašanje:

      Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.

      • Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.

      Če bralce razdelimo v tri kategorije - najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?


      Odgovor:

      Prav imate.
      Pridevnika »mlad« in tudi »star« sta obdržala trostopenjsko obrazilno stopnjevanje, ki je značilno za lastnostne pridevnike. Oba pridevnika pa tvorita že ustaljene zveze tipa mladi prebivalci/bralci, mlajši prebivalci/bralci, najmlajši prebivalci/bralci, stari prebivalci/bralci, starejši prebivalci/bralci in najstarejši prebivalci/bralci, ki zaradi možnosti pomenskega razvrščanja prehaja tudi v edninsko rabo, npr.: mladi bralec/prebivalec, mlajši bralec/prebivalec, najmlajši bralec/prebivalec glede na starostno kategorijo.

      Te in podobne besedne zveze svojo stalnost potrjujejo tudi z možnim izpustom samostalnika, v teh primerih npr. »prebivalci« ali »bralci«, npr.

      • Z najmlajšimi v ulici so organizirali različne igre in bralne urice.

      Z naštetimi in podobnimi stalnimi besednimi zvezami pa prvotno lastnostni pridevnik zaradi zmožnosti razvrščanja prebivalcev v recimo starostne kategorije pridobiva pomen razvrstitve oz. vrste. Pogoj za drugotno pridobitev pomena vrstnosti je torej raba lastnostnega pridevnika v stalni besedni zvezi, ali pa vsaj v že ustaljeni besedni zvezi.

      Sklep: Lastnosti pridevniki, ki so rabljeni v stalnih besednih zvezah, npr. rdeča luč, zelena luč, beli kruh, rjavi premog ipd., ravno zaradi pomenske stalnosti besedne zveze lahko naknadno pridobijo pomen razvrščanja oz. vrste oz. vrstni pomen. Tipična skupina lastnostnih pridevnikov, ki v stalnih besednih zvezah prehaja v vrsto, so pridevniki barve.

      Andreja Žele (april 2022)


      Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si