×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    Število zlogov v priimkih na soglasnik + l

    izgovor besed
    glasoslovje izgovor besed polglasnik zvočniški sklopi zlogovanje
    1
    1
    197
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje:


      Vprašanje:

      Zanima me, koliko zlogov imajo priimki, kot so Pregl, Bincl, Ertl ipd. Enega ali dva (Pre-gl, Bin-cl, Er-tl)?


      Odgovor:

      Po Slovenski slovnici (Toporišič 2000: 87) se soglasniki zbirajo okoli samoglasnikov in z njimi tvorijo zloge. Načeloma in v grobem ima beseda toliko zlogov, kolikor ima samoglasnikov, pri tem pa je treba upoštevati tudi morebitni polglasnik ob r ter zlogotvornost zvočnika r, redkeje l, zvočnikov m in n pa le v izjemnih primerih, npr. pri medmetih (hmkniti) in prevzetih besedah s polglasnikom v vzglasju, npr. Mbappé, Nkrumah.

      Priimkom Pregl, Bincl, Ertl, ki jih naštevate, je skupno to, da se končajo na nezvočnik + zvočnik l. Upoštevanje zvočnosti je pomembno načelo pri študijah slovenskega zloga (Unuk 2003), saj se soglasniki levo in desno od samoglasniškega jedra razvrščajo prav po tem kriteriju – nezvočnik zvočnik samoglasnik zvočnik nezvočnik.

      Če se ime konča na zvočniški sklop, je izgovor končnega -l odvisen od predhodnega zvočnika in izvora besede, saj je ta bodisi prevzeta ali (iz)deležniška, izgovorne težave pa premagujemo z vrivanjem polglasnika, dvoglasniškim izgovorom ali celo vokalizacijo (prim. kravl, earl, zamrl).

      Če pa samoglasniškemu jedru sledi nezvočniško-zvočniški sklop -cl, -gl ali -tl, ta razpade in se oblikuje stransko/novo, tj. polglasniško jedro zloga. Zato imajo navedeni priimki dva zloga: [pré.gǝl], [bín.cǝl], [êr.tǝl].

      Nekoliko neenotno nas s tem pojavom seznanja že slovar Slovenskega pravopisa 2001:

      Fráncl -a [cə] m, oseb. i. (á) |slovenski operni tenorist|
      Kmécl -a [əl] m, oseb. i. (ẹ̑) |slovenski slovstveni zgodovinar|
      Krémpl -a [pə] m, oseb. i. (ẹ́) |slovenski zgodovinar in cerkveni pisec|
      Prégl -a [gəl] m, oseb. i. (ẹ́) |slovenski kemik|
      Gángl -a [gəl] m, oseb. i. (á) |slovenski kipar; slovenski pesnik|
      Cobénzl -a [kobencəl] m, oseb. i. (ẹ́) |član koroške plemiške rodbine|
      Trákl -a [kə] m, oseb. i. (á) |avstrijski pesnik|
      Přemysl -a [pšémisəl] m, oseb. i. (ẹ̑) |češki kralj|: ~ I |Prvi|

      Pri slovenskih priimkih gre pravzaprav za nesistemski zapis, ki se je uveljavil pod vplivom nemškega pravopisa, kar kažejo tudi variante istega priimka (npr. za Cobenzl ali Ivan Pregelj proti Friderik Pregl – gre za germanizirano obliko priimka).

      Helena Dobrovoljc, Urška Vranjek Ošlak, Alenka Jelovšek (maj 2022)


      Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si