Nenavadna slovenščina v medicinskih vedah: »ledvica« in »pospan«

Moderator

Vprašanje:

Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:

Primer:
Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.

Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen?
Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?

Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo pospan. Ali je pospan slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).

Odgovor:

Ledvica
Samostalnik ledvica je ženskega spola in označuje parni organ. Kot opisuje SSKJ, ga navadno uporabljamo v množini, četudi bi pričakovali dvojino: bolijo me ledvice.
O tem več v odgovorih na povezavi: Raba množine namesto dvojine pri delih telesa.

Nevtralna knjižna raba, kodificirana v slovarjih knjižnega jezika 20. stoletja, je tista, ki upošteva, da je ledvica števni samostalnik v ženskem spolu: presaditi ledvico; Ledvice filtrirajo kri; Kri se filtrira skozi ledvice.

Razlage, zakaj vaši profesorji uporabljajo samostalnik ledvica tudi kot množinsko obliko srednjega spola, so različne.

Miha Sušnik razlaga pojav takole:
Iz podanih primerov rabe lahko zaključimo, da gre za obliko srednjega spola množine na -a, saj bi sicer v tožilniku pričakovali obliko na -o, tj. skozi ledvico. Oblika je sicer izpričana v gorenjskem narečju (ledvȋca me bolẹ̑; Dušan Čop, 1983), avtor jo navaja v kontekstu pojava množine srednjega spola ob samostalnikih moškega ali ženskega spola (navaja še njȋvica, polȋca, hȋša, družȋna, nedẹ̑lja, ȗlica, klȃnca, hlẹ̑va, trȃvnika, kȃmna itn.; besede so tu podane v poknjiženem zapisu). Primeri tega pojava so potrjeni v nekaterih severozahodnih slovenskih narečjih, tudi v narečnem govoru okolice Ljubljane (več o pojavu Bon in Smole, Slavistična revija 67/2, 2019).
Izvor oz. arhaičnost tega pojava je netrivialno vprašanje in je predmet nastajajoče doktorske disertacije. Zaradi podobnega pojava v drugih slovanskih jezikih (npr. češko narečno chléva, konca, kříža, słza, puťa, čelusťa; Bartoš, 1886) in starih indoevropskih jezikih (npr. starogrško kúkla, sȋta, hetitsko alpa^ḪI.A, latinsko loca, umbrijsko u(e)iro itn.; Eichner, 1985) obstaja možnost, da gre za pojav praslovanske ali praindoevropske starosti.
Množinska oblika ledvica je organska in pravilna, morda celo stara, ni pa knjižna – v slovnice in slovarje knjižnega jezika tovrstne oblike namreč niso bile zajete (edina izjema je pọ̑ta k pọ́t; pri Josipu Stritarju, Ivanu Tavčarju, Zofki Kveder in drugih avtorjih beremo sicer še kota).

Alenka Jelovšek in Kozma Ahačič pojasnjujeta, da je pojav srednjega spola v slovenskem knjižnem jeziku, ki ga potrjuje tudi korpus Gigafida 2.0: ledvica, z zgodovinske perspektive opazen šele v novejšem času. Že v 16. stoletju sta bili kot koroški narečni obliki izpričani ženskospolski obliki, in sicer v Registru Dalmatinove Biblije ledevice in ledice kot ustreznici za kranjsko obisti. Tudi v poznejših slovarjih, katerih avtorji izvirajo iz osrednjega slovenskega prostora, najdemo samo ženski spol: pri Pohlinu ledica -e, pri Vodniku in Pleteršniku ledvica -e (nepoveden je samo rod. mn. ledenic v Hipolitovem slovarju, ki bi lahko bil tako ženskega kot srednjega spola). Korpus starejše slovenščine IMP prav tako od poznega 18. do zgodnjega 20. stoletja potrjuje rabo v ženskem spolu, tako da je tradicija ženskega spola v osrednjem jeziku očitno zelo dolga in tudi SLA kaže močno prevladovanje oblike ženskega spola po slovenskih narečjih. Na podlagi virov se tako zdi, da je uveljavitev srednjega spola relativno nov pojav, morda nastal po analogiji na druge parne organe ali uveljavljen pod vplivom obrobnih narečij.

Pospan
V slovarju Maksa Pleteršnika (1894/95) je zapisano, da je pospan izpričan že v Murkovem ročnem besedniku, najdemo pa ga tudi v kajkavskem narečju:

M. Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar (1894/95)
pospán, adj. schläfrig, Mur., kajk.; — verschlafen, Zora.

V SSKJ je označena kot narečna, uporabnik je usmerjen k nevtralni sopomenki zaspan

SSKJ1, SSKJ2:
pospán -a -o nar.
zaspan: mati je bila utrujena in pospana

Vendar pa pregled listkovnega kartoteke, ki je bila gradivska osnova za SSKJ, kaže, da je bila beseda kasneje rabljena v slovenski literaturi pogosteje, nikakor ne zgolj kot narečna. Gradivo namreč izkazuje rabo – najpogosteje, a ne zgolj pri Mišku Kranjcu – pri več avtorjih literarnih del iz osrednjega prostora; pri njih izraz ni rabljen kot narečna prvina oz. ni uporabljen za narečno barvanje literarne govorice določenih oseb ... niti ne gre za personalnega, temveč vsevednega pripovedovalca, katerega jezik je v leposlovju pogosto najmanj stiliziran, npr.:

Čez čas so se začeli ... pospani in nejevoljni zbirati ... (Vladimir Kralj, Mož ki je strigel z ušesi, 1961)

Premaknil se je na stolu, se zehaje pretegnil, ter povzel s tihim, pospanim glasom ... (Šega, Balada o lastovki (zbirka novel), 1949)

Bil je še ves motoglav in pospan (Bučer, Hiša na robu, planinski roman, 1941)

Komu je važna belina njenih izsušenih prsi in komu moje pospano telo? (Debič, Stekleni metulji, roman, 1959)

... pospani so, tudi v nogah utrujeni (Kranjec, Za svetlimi obzorji, 1963)

Bila je nekam pospana, toda nič slabe volje (Kranjec, Kapitanovi, roman, 1938)

Sodobno gradivo kaže na umikanje deležnika pospan, saj ga večinoma nadomeščamo s sopomenko zaspan, se pa pojavlja npr. v diplomskih nalogah (Metafida, predvsem korpus akademskih besedil KAS), najverjetneje pod vplivom strokovne literature iz obdobja, katerega jezikovne navade opisuje SSKJ:

Zlateničen novorojenček je lahko pospan in se za hranjenje ne zbuja sam. (Zel, Vloga medicinske sestre pri obravnavi novorojenčka z zlatenico, 2016)

Otroci so zjutraj prihajali pospani, nekateri so se težje zbrali , drugim je nihala motivacija ali so bili vase zaprti, slabo odzivni itd. (Koren, Medvrstniška pomoč pri učenju poštevanke, 2016)

Medicinski terminološki slovar besede ne pozna, je pa očitno živa v hrvaškem jeziku, kot pričajo slovarji na povezavi.

Beseda se torej pojavlja danes le še redko, uporabniki jo najpogosteje nadomeščajo s sopomenko zaspan.

Miha Sušnik, Alenka Jelovšek, Kozma Ahačič, Helena Dobrovoljc (maj 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}