Dve vprašanji glede tonemskega naglasa

[Moderator]

Vprašanje:

1. Kako se spreminjajo nekončni naglasi večnaglasnic?
2. Ali gredo po tipu ọ́kna tudi drugi samostalniki, kjer edninski ó gre v ọ́?

Odgovor:

Prvo vprašanje je zastavljeno preširoko, da bi bilo mogoče nanj natančneje odgovoriti, saj ni jasen kontekst sprememb. Ni jasno, ali so mišljeni pregibanje, besedotvorje, časovni razvoj ...?

Premena v tipu ókno – ọ́kna odraža naglasnomestno premeno, do katere prihaja v primeru samostalnikov srednjega spola, ki so v praslovanskem obdobju pripadali t. i. naglasnemu tipu b. Za ta tip je v ednini značilno prvotno naglasno mesto na prvem zlogu končnice, v množini pa naglas na osnovi, torej *okno̍ – mn. *òkna. Ta prvotno naglasnomestna razlika se v knjižni slovenščini odraža v glasovnih premenah:

• ó - ọ́ (ókno – ọ́kna) in
• é – ẹ́ (rébro – rẹ́bra, rešéto – rešẹ́ta),
• narečno tudi v premeni ə – á (oz. siceršnji odraz zgodovinskega dolgega polglasnika, če se razlikuje od a), npr. stəblò – stábla.

V večini primerov je v sodobni slovenščini prišlo do izravnave naglasa edninskih oblik (tako je že npr. ustaljeno tudi (im. mn.) ókna, rébra, rešéta).
Premeno na narečnem gradivu sicer obravnava Matej Šekli v znanstvenem članku [Naglas sklonskih oblik im. mn. *stábla, daj. ed. glavê, or. ed. *za rekó v (narečni) slovenščini] (Jezikoslovni zapiski 12/2, 2006).

Janoš Ježovnik (oktober 2022)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}