Sklanjanje imena »Ikar« in stopnjevanje pridevnika »izkušen«

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, kako se pravilno sklanja ime Ikar. V Franu je navedeno, da se sklanja z j, torej Ikarja, Ikarju ipd. Učiteljica v 7. razredu osnovno šole, ki jo obiskuje sin, vztrajno popravlja v obliko Ikara, Ikaru ipd. in štejo prvotno navedeno obliki za zmotno.
https://fran.si/iskanje?View=1&Query=ikar

Drugo vprašanje se nanaša na stopnjevanje pridevnika izkušen. Sin je v spisu napisal »dobro je poslušati bolj izkušene od sebe«, učiteljica pa je stopnjevanje štela za napačno in popravila v izkušnejše (in ne npr. izkušenejše) od sebe.
https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000115.html

Odgovor:

Sklanjanje samostalnika Ikar
V odgovoru na vprašanje, kako sklanjamo moško ime Emir, smo že pojasnili, da nekaterim samostalnikom moškega spola na končni govorjeni [r] pri sklanjanju osnovo daljšamo z j in da je ta pojav

pri nekaterih samostalnikih edina pregibna možnost (Cankarjev roman),
pri drugih ena od možnosti (javorjev/javorov sirup),
pri tretjih pa se v preteklosti osnove ni daljšalo (luč na semaforu, opazovanje gejzirov, ljubezen Črtomira in Bogomile), danes pa se uveljavlja kot dvojnica ali edina možnost (luč na semaforju, opazovanje gejzirjev, ljubezen Črtomirja in Bogomile).

Daljšanje osnove se (kot je prikazano pri točki 3) lahko uveljavi šele po določenem času (npr. z dlje časa trajajočo rabo tudi v bolj sproščenih sporazumevalnih položajih). Ko se v pogovornem jeziku začne uveljavljati daljšanje z j, pojav hitro zasledimo tudi v knjižnem jeziku. Ker slovarji knjižnega jezika izhajajo v nekajdesetletnih razmikih, v vmesnem času takih sprememb, ki so sicer očitne in so del knjižnega jezika, ni mogoče sproti evidentirati, a jih seveda ob dobri jezikovni razgledanosti tudi ne razglašamo za napačne.

Mitološko ime Ikar je dober primer zgoraj navedenega. Daljšanje osnove z j je uveljavljeno že dlje, a veljavni Slovenski pravopis 2001 je pri pregibanju sledil svojemu predhodniku (SP 1962) in žal, morda zgolj zaradi slabše dostopnosti lastnoimenskega gradiva, kodificiral le obliko Ikar, rod. Ikara.
Pravopisni slovar ePravopis, ki nastaja na osnovi gradivskih raziskav, pa že izkazuje rabo Ikar, rod. Ikarja. Pregled referenčnega gradiva (korpus Gigafida 2.0) potrjuje, da ime v knjižnem jeziku v zadnjih dveh desetletjih sklanjamo prednostno s podaljšavo osnove:

Gigafida 2.0

Dober pokazatelj vsesplošne sprejetosti te jezikovne spremembe je npr. naslov pesniške zbirke Srečka Kosovela, ki jo je ta načrtoval z naslovom Ikarov sen, ko pa je leta 2004, ob 100. obletnici pesnikovega rojstva, založba Mladinska knjiga objavila knjigo Kosovelove poezije, jo je naslovila v skladu s sodobno normo – kot Ikarjev sen.

Vir: dLib

Stopnjevanje pridevnika

Podobno kot pri Ikarju se tudi pri odločitvi, ali bomo lastnostni pridevnik stopnjevali z obrazilom -ejši (srečnejši) ali opisno (bolj srečen), ne moremo ravnati zgolj po tem, kakšna je bila pravopisna rešitev v času nastajanja slovarja SP 2001.
Gre za pojav, ki ga tudi pri rabi knjižnega jezika ni mogoče obvladovati drugače, kot da za vsak primer, ki se ga nismo naučili na pamet, pogledamo v pravopisni slovar – če seveda pišemo. Ob spontanem govoru pa se ravnamo po jezikovnem čutu in na ta način navade vztrajno sprejemamo v knjižni jezik, kar je seveda naravno.

Konkretno pridevnik izkušen stopnjujemo na oba načina. Četudi pravopisni slovar omenja le obliko izkušenejši (izkušnejši pa je napaka), pa v drugi izdaji prav tako normativno veljavnega Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2014) sicer najdete pri geslu izkušen (tudi skušen) v zaglavju obliko izkušenejši (tudi skušenejši), med ponazoritvami knjižne rabe pa je poved »drugi tekmovalci so bili bolj izkušeni kot naši«, kar dokazuje, da sta obe rabi knjižnojezikovno ustrezni.

Utemeljitev knjižnojezikovne sprejemljivosti obeh načinov si lahko preberete tudi v odgovoru Spremembe pri stopnjevanju pridevnikov.

Helena Dobrovoljc (november 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}