Zveza »napredovala bolezen« in opisni deležnik, ki izraža stanje

Moderator

Vprašanje:

Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z.
Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.

Odgovor:

Z glagolsko deležniško obliko, ki v zvezi napredovala bolezen nastopa kot pridevnik, ni nič narobe, je slovnično pravilna.

Obrazložitev
Že Toporišič v Slovenski slovnici (2000, str. 404) razlikuje med:
(1) opisnimi deležniki na -l (delal sem, delal bom ...) in
(2) deležniki stanja na -l. Med temi našteva deležnike kot navadne pridevniške besede v zvezah:

uvel obraz
Ves osupel, ves prestrašen je pogledal Jernej.
Tvoji valovi, morje, kot srebro perutnic vzlepetalih ptic pozdravljajo drhte popotnika iz daljine …
Po umrlem stricu ima lahko roko za risanje.

Tradicionalni slovnični opisi slovenščine (npr. že v slovnici štirih avtorjev, 1956, str. 184 id.) so temu pojavu namenjali več pozornosti. Za splošno rabo je pomembno vedeti le naslednje:

(1) Trpnega deležnika nimajo večinoma neprehodni glagoli. Namesto njega uporabljajo opisni deležnik na -l: umrli tovariš; otekla dlesen, preteklo leto, poleglo žito; proslul človek, nastala škoda, smelo dejanje, uspela prireditev, vrela voda, gnilo jabolko, ostali žalujoči; obledela pisava, ogorel obraz, osiveli lasje, zastareli dolgovi, zardela lica, počrneli zidovi.

(2) Pri glagolih z nedoločniško pripono -ni- (usah-ni-ti) se oblika opisnega deležnika na -l (usahniti – usahnil, otrpniti – otrpnil, osupniti – osupnil, pobegniti – pobegnil, uveneti – uvenel, nabrekniti – nabreknil, ugasniti – ugasnil) razlikuje od oblike pridevnika, ki nima pripone -ni- in pomeni stanje: usahli vrelci, otrple noge, zamolkel glas, osupel obraz, pobegli jetniki, uvele ustnice, nabrekle žile, ugasle oči.

(3) Posebnost so deležniške oblike glagolov miniti in poginiti, pri katerih je oblika opisnega deležnika minil in poginil, oblika deležnika stanja pa minul in poginul (minula leta, poginula žival).

Fran
Vse glagole, pri katerih se pojavlja deležniška oblika na -l v funkciji pridevnika, ki opisujejo stanje, najdete v SSKJ v podiztočnicah, in sicer na povezavi deležniki stanja na -l. Primer:

olesenéti -ím dov. (ẹ́ í)

spremeniti se v les: rastlina, steblo oleseni

ekspr. postati negiben, tog: noge so mu olesenele od mraza / pred gospodarjem je kar olesenel
olesenèl in olesenél -éla -o: olesenelo steblo, vlakno; obstal je kot olesenel

V pravopisnem slovarju SP 2001 jih najdete kot samostojne iztočnice. Primer:

naprédoval -a -o [-u̯]; bolj ~ (ẹ̑) zelo ~a bolezen
naprédovali -a -o (ẹ̑) ~ tumor

Res je v rabi uveljavljena tudi oblika napredovan.

Helena Dobrovoljc, Mija Michelizza (februar 2023)