Istovrstni vezniki in vezniški izrazi na maturi – kaj je napaka in kaj možnost?

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, ali naj kot profesor slovenščine na gimnaziji naslednje primere štejem za neustrezne ali za ustrezne:

1. Vedel je, kako jo bo resnica prizadela. NAMESTO: da
2. Zanima me, če je to prav. NAMESTO: ali
3. Živimo v družbi, kjer se pravila oblikujejo na podlagi … / V primerih, kjer ... NAMESTO: v kateri, v katerih

Vse to je na podlagi pravopisa v šolah strogo prepovedano, na maturi sledi zato odbitek točk.

Odgovor:

Izbira ustreznega veznika je del učenja o posebnostih knjižnega jezika. A pravila za rabo knjižnega jezika moramo posodabljati in usklajevati z dejanskim stanjem živega jezika.

(1)
Izbira pomensko ustreznejšega veznika med kako in da bi morala biti nekomu, ki svoje misli samostojno izraža v knjižnem jeziku, torej maturantu, logična, saj ima poved Vedel je, kako jo bo resnica prizadela dva pomena (1. izvemo, da jo bo prizadela; 2. izvemo, na kakšen način jo bo prizadela ali s kakšno intenziteto – Vedel je, kako (zelo) jo bo resnica prizadela), poved Vedel je, da jo bo resnica prizadela pa ima le en pomen. Toda brez sobesedila težko presojamo, ali je edini možen res le predmetni odvisnik z da. Že če bi obe povedi pretvorili v vprašalni, bi to postalo še bolj jasno (Je vedel, kako jo bo resnica prizadela? proti Je vedel, da jo bo resnica prizadela?).

Raba veznika kako torej ni sama po sebi neustrezna, saj ne gre nujno za vpliv pogovornega jezika, ampak jo lahko razlagamo tudi kot elipso prislova zelo, torej: Vedel je, kako (zelo) jo bo resnica prizadela. Od tod dvoumnost pomena, ki je lahko tudi hotena.

(2)
Glede členkov če in ali v vezniški vlogi je pogovorni jezik zelo spremenil občutenje pravilnosti v knjižnem jeziku.
V odgovoru iz leta 2015 je sicer poudarjeno, da je ločnica med pogovornim in knjižnim precej ostra. Vseeno pa govorci dojemajo rabo členka ali kot poudarjeno formalno knjižno rabo, še več, pri spraševanju jezikoslovcev smo dobili tudi odgovore, da se jim veznik če zdi celo primernejši, saj »z njim izrecno opozorimo, da ima vprašanje še spremni/uvajalni stavek, npr. zanima me, vprašal je, sprašujem se ...

Tu se razhajata tudi SSKJ in SP 2001, saj SSKJ ne ponuja »boljše« možnosti z ali.

SSKJ
7. v odvisnih vprašalnih stavkih za uvajanje vprašanja: vprašal sem ga, če je res

Tudi v Slovarju členkov A. Žele je povedano, da gre zgolj za »možne istosporočilne pomensko-skladenjske različice«, str. 13. Torej za sopomenki:

čè [è]
I. P

1. Ppoudar poudarja dvom v pravkar izrečeno: Ne vem, če; Vprašal je, če je to res |Ali|; Če bi vi vedeli! |Žal ni tako|; Pa če ti rečem, da ga ni doma! |Morate verjeti|
2. Pd uvaja dodatno nevsiljivo, vljudno mnenje: Zakaj tako, če smem vprašati; Zmotil sem se, če naj bom odkrit; Užaljen je, če se ne motim |Drznem si| // uvaja negotovost: Vseeno mi je, če ostane ali odide |Ali| // utemeljuje z dodatnim stopnjevanjem: Stvar je nepotrebna, če ni celo nevarna; To vsoto lahko podvoji, če ne celo potroji |Po vsej verjetnosti|

Glede na povedano je odbijanje točk zaradi rabe če namesto ali preoster ukrep. Predlagamo, da se obe možnosti obravnavata kot sistemsko ustrezni. Le da členek in veznik ali lahko prenaša dobesedno izgovorjeno vprašalnico še v odvisni stavek, medtem ko veznik če na novo vzpostavlja vprašalni odvisnik:

• Zanima me, ali/če je to prav.
• Vprašal me je, ali/če pridem.

(3)
Veliko pišočih odraslih danes tudi prilastkov odvisnik uvaja s prislovom kjer, saj je taka raba preprostejša in ne zahteva sklonskega ujemanja, zato bi premik lahko uvrstili med težnje po gospodarnosti. Če si ogledate jezikoslovne monografije ali revije, tako pišemo tudi jezikoslovci.

• Avtorica navaja več primerov, med drugim geslo Newton, kjer je kot posebnost v izgovoru zapisano le [njút]. --> Avtorica navaja več primerov, med drugim geslo Newton, v katerem je kot posebnost v izgovoru zapisano le [njút].

• Za isti nabor besed je bilo izvedeno še drugo anketiranje, kjer je deset anketirancev izpolnjevalo anketni vprašalnik ... --> Za isti nabor besed je bilo izvedeno še drugo anketiranje, pri katerem je deset anketirancev izpolnjevalo anketni vprašalnik ...

---

Če sklenemo:
Predmetni odvisnik se uvaja z veznikom da, z vprašalnicami (če gre za odvisne vprašalne stavke; npr. Vprašala je, kje se nahaja šola) in oziralnimi zaimki (če gre za relativne/oziralne odvisnike; npr. Dobil je, kar je zaslužil). Raba prislovnega zaimka (prislova) kako ni neustrezna, je pa dvopomenska in s tem manj natančna.

Kozma Ahačič, Tina Lengar Verovnik, Andreja Žele, Alenka Jelovšek, Helena Dobrovoljc (februar 2023)