Zakaj pišemo besedo »kozak« z malo začetnico?

[Moderator]

Vprašanje:

Na spletu sem našla pojasnilo, da so kozaki »poimenovanje za skupino več ljudi, ki živijo v južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, znanih po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu« (na vaši strani je podobna razlaga: kozak).

Prijateljičinemu sinu lektoriram seminarsko nalogo iz zgodovine, v kateri raziskuje Kozake in jih zapisuje z veliko začetnico. Priznam, da mi deluje čudno, če je beseda zapisana z malo, a do pred kratkim sem bila prepričana, da so Kozaki ljudstvo. Sva se pa dogovorila, da z veliko zapišem Zaporoške kozake in Donske Kozake (ki sami sebe opredeljujejo kot ljudstvo).

Kaj je torej bolj prav?

Odgovor:

V slovarjih knjižnega jezika je beseda kozak pisana z malo začetnico, saj ne označuje naroda, samostojne narodnostne skupine, temveč nosi naslednje pomene:

SSKJ2
kozák -a m (á)

1. v carski Rusiji pripadnik vojaškega sloja prebivalcev nekdanjih mejnih krajin države: donski, zaporoški kozaki
   // pripadnik posebnih, zlasti konjeniških enot, sestavljenih iz teh ljudi: tabor kozakov
2. v ruskem okolju prebivalec nekdanjih mejnih krajin: kozaki razpravljajo o kolhozih
   ♦ zool. obrobljeni kozak hrošč s črnim, rumeno obrobljenim telesom, živeč v stoječih vodah, Dytiscus marginalis

Tudi enciklopedični viri kozakov ne opredeljujejo kot naroda, ampak jih opredeljujejo kot pripadnike vojaško organizirane skupnosti.
V spremni besedi h Gogoljevi noveli Taras Bulba Primož Repar natančneje predstavi zaporoške kozake, o kozakih zapiše:

Beseda »kozak« pomeni »bela gos« v njenem turkijskem pomenu; tak pomen se jih je prijel z oznako nasprotnikov, Tatarov. Kasneje ta beseda označuje tudi »svobodnega človeka«. Prvič je bila zabeležena leta 1492, ko se je krimski kan pritoževal nad močjo kozakov, ki so začenjali predstavljati resno nevarnost za tatarske naselbine na skrajnem jugu Ukrajine in Rusije.

Kozaške vojaške skupnosti so se začele oblikovati v 15. in 16. stoletju, ko so se prebivalci na ozemlju današnje Vzhodne Evrope (predvsem Ukrajine in Rusije) umikali pred fevdalnimi obveznostmi, dajatvami, kolonizacijo nemških in poljskih veleposestnikov ter z njo povezanih omejitev. Umaknili so se v vzhodne stepske predele, večinoma so ustanavljali naselbine ob rekah Don in Dneper. Manjše skupnosti, ki so jih najprej sestavljali le vojaki, lovci in kmetje, so se preživljale s kmetijstvom in lovom. Ker so naseljevali območja, ki so bila pod udarom Tatarov in drugih oblasti, ki so poskušale nadzorovati njihova območja, so zaradi samozaščite razvili vojaške spretnosti, ki so jim omogočale ohranjanje svobode. Skupnosti so bile vojaško organizirane – na čelu je bil ataman ali hetman, poveljnik skupnosti oz. vojske. Kozaki so se borili v različnih vojnah, običajno so bili ruski zavezniki, čeprav so se ruski oblasti nekajkrat tudi uprli. Ruski kozaki so dobivali naloge, povezane z obrambo pred Tatari in Turki, bili so v pomoč pri prodiranju v Sibirijo. Kot vojaška skupnost so imeli nekatere skupine kozakov pod različnimi oblastmi določene ugodnosti in avtonomijo. V 16. stoletju sta bili vzpostavljeni dve večji vojaški enoti kozakov – zaporoška in donska (Donska kozaška vojska (rusko: Донско́е kazáчье во́йско) in Zaporoška vojska (ukrajinsko: Військо Запорізьке)). Kozaki so skozi dolgoletno zgodovino razvili tudi svojo kulturo (med bolj znanimi npr. ples kazačok, kozaške pesmi, kozaška noša). O kozakih in njihovem življenju je napisanih kar nekaj literarnih del, mdr. Tolstojevo delo Kozaki in Gogoljeva povest Taras Bulba. Danes se kot kozaki opredeljujejo posamezniki, ki izhajajo iz kozaških skupnosti, obstajajo kulturne skupine, ki ohranjajo in predstavljajo kozaško tradicijo.

Iz navedenega je mogoče skleniti, da kozaki niso pripadniki naroda, ampak pripadniki organizirane vojaške enote, zato jih pišemo z malo začetnico. S kozaki in njihovo ureditvijo bi lahko primerjali samuraje. Prav tako pišemo z malo začetnico tudi besedne zveze s pridevniško sestavino, ki natančneje določa ozemeljsko pojavljanje kozakov (donski kozaki, zaporoški kozaki, kubanski kozaki, ukrajinski kozaki, ruski kozaki, uralski kozaki). Tudi če bi bili kozaki ljudstvo in bi jih zato pisali z veliko začetnico, bi pridevnike v besedni zvezi pisali z malo začetnico (enako kot npr. južni Samijec/Sami, stari Germani, kočevski Nemci).

Manca Černivec (marec 2023)