Izgovor izpeljank iz samostalnika »dež« ter raba predloga »v« oz. »na«
-
Vprašanje:
Kako se pravilno izgovori besedo dežnik? V SP je napisana ena možnost (dežník -a [də]), po SSKJ sta dovoljeni dve možnosti ([dežník] in [dəžník]), na portalu Franček pa je posnetek izgovora s širokim e.Kaj je prav, živim na Javoru/Krtini ali v Javoru/Krtini (mišljeni sta naselji), grem na Javor/Krtino ali v Javor/Krtino, prihajam iz Javora/Krtine ali z Javora/s Krtine? Na spletni strani Amebis Besane je napisana 2. možnost, torej (kje) v Javoru/Krtini ..., pri Jesenicah in Ptuju pa piše (kje) na Jesenicah/Ptuju. Od česa je odvisna raba predloga v ali na ob zem. lastnem imenu (kraja, mesta, naselja ...)?
Odgovor:V starejših slovarjih knjižnega jezika je etimološki korenski polglasnik (npr. dež [də̀š]) ohranjen kot edina izgovorna možnost tudi v izpeljankah, danes pa se v teh uveljavlja tako polglasniški izgovor kot izgovor po črki, npr. dežnik [dežník/dəžník], dežnikarica [dežníkarica/dəžníkarica], saj je tak izgovor postal naša jezikovna realnost.
Zato je v prvi in drugi izdaji SSKJ (1970, 2014) ter SP 2001 zapisan le polglasniški izgovor, v eSSKJ (2014–) pa sta uslovarjeni obe možnosti, in to pri besedah dežniček, dežnik, dežnikarica in dežnikar. Npr.:
SSKJ SP 2001 SSKJ2 eSSKJ dežnik [dəžník] dežnik [dəžník] dežnik [dəžník] dežnik [dežník/dəžník] Pojasnilo glede knjižnih možnosti izreke pri teh besedah pa najdete v predlogu novih pravopisnih pravil – Pravopisu 8.0 v členu 81, točka 3:
- Pri tvorjenkah se nenaglašeni etimološki korenski polglasnik izgublja, večinoma se premenjuje s širokim e, npr. dež [də̀ž‑] – dežnik [dežník/dəžník], dežnikarica [dežníkarica/dəžníkarica]; kes [kə̀s] – kesanje [kesánje], kesati se [kesáti se].
Izbira predloga ob krajevnem (ali kakem drugem zemljepisnem) imenu je odvisna od lokalne rabe, ki jo Slovenski pravopis 2001 povzema po leksikonih krajevnih imen (npr. Leksikoni CZ, Sova). Ta navaja, da poznamo dva kraja z imenom Krtina: če gre za Krtino v domžalski občini, lahko v mestniku izbiramo med predlogoma na in v (grem v/na Krtino), za Krtino v trebanjski občini pa je treba reči, da grem v Krtino. Prav tako uporabljamo predlog v, ko gremo v Javor, predlog na pa, kot ste sami napisali, ko gremo na Jesenice in na Ptuj.
Helena Dobrovoljc (april 2023)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.