×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    Razlika med besedama »analiza« in »analitika«

    pomenska razlaga
    terminologija pomenoslovje izbira ustrezne besede pomenska razlaga
    1
    1
    20
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje:


      Vprašanje:

      Zanima me razlika med besedama analiza in analitika. V SSKJ in pravopisu je govora o analizi kot o "razčlenjevanju, ugotavljanju sestavnih delov nečesa, temeljitem pregledu, presoji, oceni". Analitika pa je razložena zgolj kot "nauk o analizi". To razlikovanje me ne zadovolji povsem, ker izpade, kot da gre za nejasno razločena sinonima. Ugotavljam, da se je v angleščini, vsaj v poslovni terminologiji, razvilo razlikovanje med Analysis in Analytics, kjer se prva (Analysis oz Analiza) nanaša na splošno razčlenjevanje problemov, druga (Analytics oz. Analitika) pa bolj specifično nakazuje na razčlenjevanje podatkov. Npr. Business Analytics je področje proučevanja poslovnih podatkov, Business Analysis pa je področje proučevanja poslovnih potreb. Zanima me, če lahko razumemo razliko v slovenščini na enak način kot v angleščini, oz. zanima me vaš pogled na razlikovanje obeh omenjenih besed, še zlasti s poudarkom na poslovni rabi.


      Odgovor:

      Besedi analiza in analitika v splošnem jeziku nista sinonimni. Kot kažeta SSKJ in SSKJ2, ima beseda analiza (vsaj) dva pomena (oz. pomen in podpomen), in sicer 'ugotavljanje sestavnih delov česa' in 'temeljit, izčrpen pregled'. Pri pomenu slovarja navajata še (delni) sinonim razčlenjevanje, pri podpomenu pa (delna) sinonima presoja, ocena. Beseda analitika je v SSKJ in SSKJ2 pomensko opredeljena kot 'nauk ali teorija o analizi', pri čemer pregled referenčnih korpusov Gigafida 1.0 in Gigafida 2.0 kaže, da je beseda od časa, ko je bila redakcija za slovar opravljena (v listkovni kartoteki, na podlagi katere je SSKJ nastal, je navedeno, da je bilo to leta 1966; v drugi izdaji slovarja redakcija ni bila spremenjena), v splošnem jeziku pridobila še (najmanj) en pomen in podpomen, in sicer 'analiza navadno obsežnega nabora strojno berljivih podatkov s statističnimi, računalniškimi orodji' in 'relevantni podatki, navadno o tipičnih vzorcih sopojavljanja, pridobljeni s tako analizo'. Razlagi sta seveda nedodelani, natančna pomenska členitev na podlagi aktualnega gradiva bo opravljena ob redakciji besede za novi razlagalni slovar eSSKJ.

      Kot torej pravilno ugotavljate, se je pomen besede analitika v splošnem jeziku razširil. Zelo verjetno je prišlo do determinologizacije prvotnega termina, katerega definicija je podobna zgoraj navedeni razlagi. Razmerja med terminoma analiza in analitika pa so v slovenščini, sodeč po hitrem pregledu gradiva, podobna kot v angleščini. Ob tem znova opozarjamo, da sta terminologija in splošna leksika dva ločena delna sistema v jeziku, zato je treba rabo terminov preverjati v terminoloških slovarjih, z rabo splošnih izrazov in determinologiziranih terminov pa se seznanjamo v splošnih razlagalnih slovarjih. O razlikah med terminologijo in splošno leksiko ter vlogo terminoloških in splošnih razlagalnih slovarjev smo v jezikovni svetovalnici že večkrat pisali: [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4410/razlaga-besede-tekočina-v-sskj], [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5231/je-beseda-puberteta-termin-ali-ne].

      Nina Ledinek (maj 2023)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si