Pridevniška oblika imena »Novigrad«

Moderator

Vprašanje:

Kaj je pravilnejše novo- ali novigraški ali novo- in novigrajski?

Odgovor:

Pridevnik iz imena hrvaškega mesta Novigrad (naj bo to mesto istrsko, it. Cittanova, ali dalmatinsko – hr. Novigrad u Dalmaciji), se glasi novigrajski. Tako pravilo se je uveljavilo za tvorjenje pridevnikov iz slovanskih imen z osnovo grad-.

Obrazložitev:

V avtohtonih slovenskih imenih je pri tvorbi vrstnega pridevnika na -ski iz samostalnikov, katerih osnova je grad-, prišlo do asimilacije oz. glasovne premene glasovne skupine -dski; ta se spremeni v (1) -ški (graški, slovenjgraški...) ali (2) -jski (grajski). (Podrobneje J. Šolar v prispevku Glasoslovne spremembe pri pridevnikih na -ski iz krajevnih imen, Jezik in slovstvo 1966, 11/4.)

Nekatera krajevna imena tako poznajo dve obliki, druga pa le eno – odvisno tudi od tega, na katerem koncu Slovenije se kraj nahaja. Ilustrativen primer je ime Grad, ki ima pridevnik graški, kot občna beseda grad pa le grajski.

V Slovenskem pravopisu 2001 je kodificiranih osem slovenskih imen z osnovo grad-: Bežigrad, Carigrad, Dravograd, Gornji Grad, Grad, Gradac, Podgrad, Slovenj Gradec, Solnograd. Pri vseh se nakazana dvojna možnost tvorbe pridevnika potrjuje tudi v sodobnih besedilih (preverjeno v korpusu Gigafida 2.0), izjema le je pridevnik solnograški, pri katerem je v pravopisu očitno prišlo do spregleda druge možnosti (gl. Solnograd, Solnograško):

Po analogiji z grad – grajski se ravnajo tudi imena, ki imajo v osnovi koren grad (najpogosteje v pomenu 'mesto') in niso slovenska, temveč praviloma prevzeta iz slovanskih jezikov, npr. Beograd, Biograd, Leningrad, Petrograd, Stalingrad, Titograd, Višegrad, Volgograd:

Kot je videti, pridevniških tvorjenk na -ški pri teh imenih ni. Preverba kodifikacijskih smernic v sodobni rabi (korpus GF 2.0) usmeritve pravopisa potrjuje. V rabi se v manjšem razmerju pojavljajo (od vplivom izvirnih jezikov) oblike s črkovnim sklopom -dski, npr. v stvarnem imenu Beogradska banka, vas Stalingradski ... Edini primer, ki izstopa, je biogradski, tudi v lastnem imenu narodnega parka – Biogradska gora.

Pravilo, ki ga uveljavljamo pri podomačevanju tujih večbesednih imen, še zlasti iz bližnjih jezikov, je, da občnoimenske sestavine prevajamo, izlastnoimenske pa morfemsko prilagodimo. To pomeni, da tudi hrvaško ime Novigradsko more v slovenščino prenašamo kot Novigrajsko morje. Enako velja za druga podobna imena:

hr. Plitvička jezera > slov. Plitviška jezera
hr. Cerovačke špilje > slov. Cerovški jami ali špilji
hr. Zlatni rat > slov. Zlati rt
hr. Bakarski zaljev > slov. Bakrski zaliv

Če za take izraze nimamo slovenske ustreznice, jih ohranjamo, npr. hr. Kopački rit (mokrišče pri Osijeku), a oblikovno in besedotvorno prilagodimo: slov. Kopaški rit.

Podrobneje v prispevku Dobrovoljc: Kategorizacija prevzetih lastnih imen ob prenovi pravopisa in prikaz prevzemanja imen iz hrvaškega jezika. Slovenski jezik in njegovi sosedje. (Slavistični kongres) 2020.

Predstavljeno pravilo bo morda olajšalo tvorbo pridevnika -ski iz imen s sestavino grad, ki še niso bila kodificirana in med katerimi je tudi hrvaško mesto Novigrad, ki označuje dva hrvaška kraja – istrsko letovišče in dalmatinski Novigrad. V korpusu Gigafida 2.0 je takih imen šest (Jelšingrad, Kaliningrad, Novigrad, Predgrad, Tomislavgrad, Zagrad:

Helena Dobrovoljc (maj 2023)