<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0"><channel><title><![CDATA[Razlika v skladenjski rabi števnikov: »štirje smo« in »pet nas je«]]></title><description><![CDATA[<p dir="auto"><br /><strong>Vprašanje:</strong><br /><br /></p>
<p dir="auto">Zanima me, kako se strokovno reče pojavu, ko pri števni množini spremenimo obliko glagola med štirimi in petimi predmeti/osebami.</p>
<p dir="auto">Na primer:<br />
<em>štirje smo</em> in <em>pet nas je</em><br />
<em>trije/štirje gremo</em> in <em>pet/šest/sedem/itd. nas gre</em></p>
<p dir="auto">Podobno tudi pri sklanjanju, na primer:<br />
<em>Kupil sem tri/štiri krožnike.</em> in <em>Kupil sem pet/šest/sedem/itd. krožnikov.</em></p>
<p dir="auto"><br /><strong>Odgovor:</strong><br /></p>
<p dir="auto">Posebnega izraza za to spremembo slovničnega oz. skladenjskega vedenja nimamo, s skladenjsko terminologijo pa opisujemo razmerja med števnikom in samostalnikom, npr. <em>pet fantov</em>, oz. razmerje med količinsko zvezo in glagolom, <em>pet fantov je prišlo</em>, in sicer:</p>
<ul>
<li>Na <strong>besednozvezni ravni</strong> med števnikom, manjšim od 5, in samostalnikom, npr. <em>trije krožniki</em>, govorimo o <strong>ujemanju števnika in samostalniškega jedra</strong>. Števniki od 5 v količinskih zvezah določajo obliko samostalniške zveze v rodilniku množine, kar strokovno imenujemo <strong>vezava</strong>.</li>
<li>Na <strong>predikacijski ravni</strong> razmerje med količinsko zvezo v vlogi osebka in povedkom imenujemo <strong>predikativno ujemanje</strong>. Posebnost so količinske zveze s števniki od 5 naprej, ki v vlogi osebka zahtevajo srednjespolsko edninsko obliko povedka. V tem primeru uporabljamo termin <strong>privzeto ujemanje</strong>.</li>
</ul>
<p dir="auto"><strong>Razširjena obrazložitev</strong><br />
Pojav lahko opisujemo glede na različna teoretična izhodišča. Ker je problematika v slovenskem prostoru slabo poznana, navajamo tri mogoče razlage, v katerih pri opisovanju istega pojava uporabljamo različne izraze.</p>
<p dir="auto"><strong>(1) Pedagoška slovnica</strong><br />
Števnik kot besedna vrsta ima podobne lastnosti kot pridevnik ali samostalnik, le da z njim izražamo določeno ali nedoločeno število ali količino štete vsebine ali položaj določene enote v zaporedju/nizu. Glavni števniki od ena do štiri nastopajo v vseh sklonih kot nekakšni pridevniki, torej kot ujemalni prilastki: <em>dobri odgovori, trije odgovori</em>; tudi ko predstavljajo enice večjih števil, na primer <em>dva tisoč trije odgovori</em>.<br />
Glavni števniki od <em>pet</em> naprej, kadar stojijo v imenovalniku ali tožilniku, pa nastopajo kot nekakšni edninski samostalniki (<em>knjiga odgovorov, pet odgovorov</em>). Za njimi zato stoji tisto, kar štejemo, v rodilniku. V stavku pa se uporabljajo z glagolskimi oblikami  3. osebe srednjega spola. V tem primeru štejemo glavni števnik kot jedro besedne zveze, tisto, kar štejemo, pa kot prilastek. Enako velja za ločilne števnike tipa <em>dvoje</em> ter za vse nedoločne števnike.<br />
Prim. Ahačič, <em>Slovnica na kvadrat,</em> 2024: 57.</p>
<p dir="auto"><strong>(2)  Skladenjska delitev besednih vrst</strong><br />
V skladenjski delitvi besednih vrst, kjer števnik ni samostojna besedna vrsta, ampak del pridevniške besede, je treba pri opisu števnika izhajati iz predpostavke, da mora biti števnik (in s tem kateri koli količinski izraz) vedno v vlogi prilastka. Na skladenjski ravni zato lahko govorimo o števniški besedni zvezi, v katero se poveže vsak števnik s šteto samostalniško besedo, npr. <em>pet odgovorov</em>. (Ali širše, a sporno: o količinski besedni zvezi, v katero se poveže sploh vsak količinski izraz in šteta vsebina, izražena s samostalniško besedo, npr. <em>kozarec vode</em>.)<br />
Prim. Toporišič, <em>Nova slovenska skladnja</em>, 1982: 42, Toporišič, <em>Slovenska slovnica</em> 2000: 333, 558–559, Ahačič, <em>Slovnica na kvadrat</em>, 2024, 60.</p>
<p dir="auto"><strong>(3)</strong> Na vaše vprašanje pa lahko najbolj natančno odgovorimo s še nekoliko sodobnejšo teorijo, ki <strong>števnik obravnava kot besedno vrsto</strong>, a hkrati uporablja termin <strong>količinska zveza</strong>. Prim. Uhlik, Žele, <a href="https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DYEGFAR8/8bd1c5da-7e90-476d-a550-de5852d61432/PDF" target="_blank" rel="noopener noreferrer nofollow ugc">Ujemanje v zgradbah s količinskimi zvezami</a>, 2023: 337–354, <a href="https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/14045" target="_blank" rel="noopener noreferrer nofollow ugc">Zgradbe z glavnimi števniki od pet naprej</a>, 2024, 3–26).<br />
Količinske zveze so zveze števnika in štete vsebine, izražene s samostalniškimi besedami. Na zgradbeni ravni razlikujemo med količinskimi zvezami s števniki, manjšimi od 5, in količinskimi zvezami s števniki od vključno 5 naprej. Ti dve skupini števnikov sta se po svojih oblikoslovnih in skladenjskih lastnostih razlikovali že v indoevropskem prajeziku (o tem glej <a href="https://www.degruyterbrill.com/document/doi/10.1515/9783110542431-043/html?srsltid=AfmBOorGP_GHQ-2_8D42rqKUWZFBcV7TbhSWTzWGODR750B6t55cgyEB" target="_blank" rel="noopener noreferrer nofollow ugc">Lundquist, Yates 2018</a>).<br />
Razlikujemo razmerja na besednozvezni ravni, npr. <em>trije krožniki, pet krožnikov</em>, in razmerja na predikativni ravni, ko količinska zveza v osebkovi vlogi določa obliko povedka, npr. <em>Trije krožniki so ležali na mizi</em> vs. <em>Pet krožnikov je ležalo</em>.<br />
Na besednozvezni ravni se pri količinskih zvezah s števniki do vključno 4 števnik v vseh spolih vede kot ujemalni prilastek, ki ga oblikovno določa samostalniško jedro. Razmerje, kjer sta samostalnik in števnik v isti sklonski obliki, npr. <em>trije krožniki, treh krožnikov</em>, imenujemo <strong>ujemanje</strong>.</p>
<p dir="auto">Če pa količinska zgradba označuje skupino neimenovanih udeležencev pri števnikih do 5, se osebni zaimek lahko opušča:<br />
(1) <em>Koliko vas je? – Štirje smo.</em><br />
Uporaba osebnega zaimka je namreč v teh primerih odvečna, saj se oseba izraža skozi obliko povedka (2):<br />
(2) <em>Štirje smo. / Štirje ste. / Štirje so</em>. (oseba je izražena z obliko povedka)</p>
<p dir="auto">Na predikativni ravni, ko ima količinska zveza vlogo stavčnega osebka, zveza s števniki določa obliko povedka: edninski osebek zahteva edninsko obliko povedka, dvojinski osebek dvojinsko, osebek s števnikom 3 ali 4 pa množinsko obliko povedka (3). Ta pojav imenujemo <strong>predikativno ujemanje</strong>.<br />
(3) (<em>Koliko učencev je zamudilo?</em>) – <em>En je zamudil. Dva sta zamudila, Trije/štirje smo zamudili.</em><br />
Količinska zveza s števniki od 5 naprej na besednozvezni ravni zahteva obliko samostalniške besede v rodilniku množine, npr. <em>pet jabolk, pet krožnikov</em>. V tem primeru govorimo o vezavnem razmerju ali <strong>vezavi</strong>.<br />
Na predikativni ravni se pri količinskih zvezah s števniki od 5 celotna količinska zveza obravnava kot enovita skladenjska enota, ki zahteva srednjespolsko edninsko obliko povedka (4). Strokovno ta pojav imenujemo privzeto ujemanje (angl. <em>default agreement</em>, prim. <a href="https://www.cambridge.org/pa/universitypress/subjects/languages-linguistics/morphology/agreement?format=PB" target="_blank" rel="noopener noreferrer nofollow ugc">Corbett</a> 2010).<br />
(4) <em>Pet krožnikov je bilo na mizi.</em><br />
V količinskih zgradbah s števniki od 5 je povedek izražen z edninsko glagolsko obliko je, ki kot takšna ne izraža osebe osebka. Zato v primerih, ko količinska zveza s števniki od 5 izraža skupino neimenovanih udeležencev, ob števniku potrebujemo zaimek, saj prav zaimek izraža osebo (5).<br />
(5) <em>Pet nas je. Pet vas je. Pet jih je</em>. (osebo izraža zaimek)</p>
<p dir="auto"><a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/mladen-uhlik-sl#v" target="_blank" rel="noopener noreferrer nofollow ugc">Mladen Uhlik</a>, <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/kozma-aha%C4%8Di%C4%8D-sl" target="_blank" rel="noopener noreferrer nofollow ugc">Kozma Ahačič</a> (februar 2026)</p>
]]></description><link>https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7696/razlika-v-skladenjski-rabi-števnikov-štirje-smo-in-pet-nas-je</link><generator>RSS for Node</generator><lastBuildDate>Mon, 16 Nov 2026 13:18:28 GMT</lastBuildDate><atom:link href="https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7696.rss" rel="self" type="application/rss+xml"/><pubDate>Thu, 26 Feb 2026 05:52:38 GMT</pubDate><ttl>60</ttl></channel></rss>