Pozdravljeni, na raznih prireditvah, konferencah, dogodkih, se je razpasel tale pozdrav govorca, ki stopi pred občinstvo: Lep pozdrav še v mojem imenu. Meni se zdi ta v mojem imenu nepotreben in je tudi moteč, če je govorcev veliko. Veliko lepše se mi zdi preprosto Pozdravljeni, saj večinoma ni potrebno poudarjati, da gre za izrecni pozdrav govorca v njegovem imenu. Kaj menite?

Odgovor:

Način, kako bo govorec ubesedil pozdrav, je stvar izbire in subjektivne presoje. Za nekatera jezikovna sredstva, ki so povsem enakovredna, ni mogoče določiti natančnih pravil za uporabo, saj je jezik več od le dobesednega pomena izrečenih besed. Na izbiro jezikovnih sredstev vplivajo tudi okoliščine, v katerih se zgodi govorno dejanje, npr. vrsta dogodka, število govorcev, ubeseditev pozdrava predhodnega govorca, čas dneva, značilnosti občinstva itd.

Za javne govorne položaje je mogoče podati splošnejše slogovne napotke (npr. to, da je pozdraviti vsekakor nujno, da je treba pozdrav ali nagovor prilagoditi formalnosti dogodka ipd.), nekatere presoje pa so prepuščene govorcem. Zagotovo je res, da je v nekaterih situacijah preprostejši pozdrav lahko primernejši, hkrati pa tudi lepo pozdraviti v lastnem imenu ni napačno. Dodatek »še v mojem imenu« je morda namenjen temu, da se pozdrav razlikuje od pozdrava predhodnega govorca, da se torej govorec na tak način izogne ponavljanju (ali neizvirnosti), zaradi katerega bi ga občinstvo prav tako lahko gledalo postrani, npr.:

Govorec 1: Pozdravljeni.
Govorec 2: Lep pozdrav.
Govorec 3: Lep pozdrav še v mojem imenu.
Govorec 4: Tudi jaz vse prisotne lepo pozdravljam.
...

Na kratko: ni preproste rešitve niti enotnih določil. Način pozdravljanja občinstva je prepuščen presoji posameznika.

Urška Vranjek Ošlak (junij 2026)