»Res bom potreboval nekaj časa, da postavim red v parlamentu. Ne zato, ker ne bi znal, ampak se določene poslanke Svobode obnašajo tako pocestniško, da bo to še veselje. Opravičujem se v njihovem imenu. Vse bo ok.«

Prosim za vašo strokovno razlago pridevnika pocestniški in zveze pocestniško obnašanje v zgornjem zapisu. Ali se pridevnik pocestniški nanaša na klateža, potepuha, če je rabljen v kontekstu ženske osebe, tu poslanke?

Odgovor:

Pridevnika pocestniški slovarji slovenskega knjižnega jezika še niso evidentirali, čeprav se v rabi pojavlja. Besedotvorno gre za izpeljanko iz že uslovarjenih samostalnikov pocestnik ali pocestnica ter prvotno pomeni ‘tak, ki se nanaša na pocestnika ali pocestnico oziroma je zanju značilen’.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki temelji predvsem na gradivu druge polovice 20. stoletja, je pocestnik označen kot knjižni izraz za (1) klateža ali potepuha ter za (2) ženskarja ali vlačugarja. Beseda pocestnica pa je v slovarju označena kot slabšalni izraz za »prostitutko, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici«.

Sodobnejše gradivo kaže, da se je pomen besed te besedne družine razširil. Beseda pocestnik se danes uporablja tudi kot slabšalna oznaka za moškega, ki se prostituira, npr.:

Ženske prostitutke so poimenovane tudi cipe, vlačuge, lajdre ali »call-girls«. Moški, ki se prostituirajo, pa prostitutki, pocestniki, cipaki, žigoli, »call-boys«. Uporabniki teh storitev se večinoma imenujejo stranke ali klienti. (Ljubezen in spolnost: vse, kar je treba obvezno vedeti, Tehniška založba Slovenije, 2008)

... Glede tega se ni nič spremenilo, le da prostitutke in pocestniki postajajo vse številnejši in vse mlajši ... (Delo 2001)

Pridevnik pocestniški lahko zato označuje lastnost, ki jo govorci povezujejo s slabšalno označenim izrazom pocestnice oz. pocestnika v pomenu prostitutka oz. prostitut, torej s cenenostjo, vulgarnostjo ali spolno izzivalnostjo, npr.

Predvsem te na modno pisto pošiljajo oblečene v zelo pomanjkljiva oblačila, a ne na tak način, da bi bilo videti modno in lepo, temveč je videti predvsem ceneno in »pocestniško«.

Sam po sebi pa se pocestniški v sodobnem gradivu pojavlja tudi v drugih pomenih, in sicer

1. ‘cenen, pogrošen, malovreden’

»Je sploh treba utemeljevati umetniško vrednost, zgodovinsko pomembnost in večno aktualnost dela Franeta Milčinskega - Ježka? Najbrž ne. V elitističnih krogih je bil nemalokrat ožigosan kot pocestniški in pogrošen.« (Uvodnik, Sreča stanju v sedmem nadstropju)

2. ‘tak, ki se dogaja na cesti ali ulici; pouličen’, pogosto tudi s slabšalnim pomenom ‘vulgaren, nizek, razgrajaški’, navadno v kontekstu negativnega vrednotenja

Nek fičfirič, ki malo piše pesmi, zraven pa v medijski navezi organizira brutalno in absurdno pocestniško nasilje proti demokraciji.

Razvoj novega obraza je povsem preprost. Je nekoliko podaljšan let muhe enodnevnice. Ko se pojavi, je simpatičen, saj ni bil vpet v pocestniško slovensko politiko, in vse, kar je novo, lahko še pred strahom, kakšno v resnici je, nam obupanim Slovencem predstavlja upanje.

Razlaga:
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pocestnik knjižni izraz za potepuha ali klateža ter za ženskarja ali vlačugarja. V isti besedni družini je tudi samostalnik pocestnica, ki je slabšalni izraz za prostitutko, ki pridobiva stranke na cesti ali ulici. Sodobno gradivo kaže, da se besede iz te družine uporabljajo tudi širše, zlasti v pomenih ‘cenen’, ‘pogrošen’, ‘vulgaren’, ‘nizek’ ali ‘razgrajaški’.

V zvezi pocestniško obnašanje gre za negativno vrednotenje, ki lahko zaradi nanašanja na pocestnico sproži tudi asociacijo na prostitutko, še zlasti ko pridevnik opisuje vedenje osebe ženskega spola. Ker je bil v navedenem zapisu govor izrecno o poslankah, je razumevanje izraza kot poniževalnega in seksističnega jezikovno utemeljeno.
Iz samega zapisa sicer ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali jih je govorec namenoma primerjal s prostitutkami, mogoče pa je ugotoviti, da njegova izbira besede takšno razumevanje dopušča in ga lahko tudi spodbuja.

V slovenščini namreč obstaja tudi pridevnik pocesten, ki ni tvorjen iz pocestnika ali pocestnice, in ima po SSKJ dva pomena, nevtralnega ('ki je na cesti') in pa ekspresivnega, torej čustveno obarvanega ali poudarjenega ('nespodoben, prostaški' ). V primerjavi s pocestniški pridevnik pocestni tudi ob samostalnikih ženskega spola v sodobni rabi ni rabljen v pomenu, ki bi vrednotenjsko impliciral povezavo s prostitucijo, čeprav se lahko uporablja v opisnih oziroma evfemističnih poimenovanjih tipa pocestno dekle ‘prostitutka‘.

Uredništvo svetovalnice (junij 2026)