V slovenščini se za poimenovanje ukaza oz. navodila, ki ga uporabnik posreduje modelu generativne umetne inteligence, da ta nato ustvari odgovor, sliko, programsko kodo ali drugo vsebino, uporabljata tako iz angleščine prevzeti izraz prompt kot tudi slovenska ustreznica poziv. Prevzeti izraz prompt je pogostejši v strokovnih in poljudnostrokovnih besedilih pa tudi v manj formalni knjižni rabi in pogovornem jeziku, medtem ko se je v formalnem knjižnem jeziku uveljavil slovenski izraz poziv. V monografiji Uporaba generativne umetne inteligence v izobraževanju (2024) sta avtorja izbiri ustreznega izraza posvetila posebno poglavje, v katerem izpostavljata prednosti in slabosti različnih slovenskih ustreznic, preden se dokončno odločita za uporabo izraza poziv (izraz prompt engeneering pa prevajata kot oblikovanje pozivov).

Pogosto se izraza prompt in poziv pojavljata skupaj, da eden od njiju pojasnjuje drugega in je zapisan v oklepaju ali pa je med njima pomišljaj. Izraz prompt sicer v računalništvu ni novost – uporabljal se je že pred nastankom UI, in sicer zlasti v izrazu command prompt, za katerega se je v slovenščini uveljavila ustreznica ukazni poziv. (Zgodil pa se je komunikacijski obrat: v starejšem računalniškem pomenu je bil poziv nekaj, kar je ustvaril računalnik in je bilo namenjeno uporabniku (računalnik je uporabnika pozval k vnosu vsebine). Pri generativni umetni inteligenci pa je smer obrnjena: poziv ustvari uporabnik, namenjen pa je računalniku, ki nato generira neko vsebino.)

Za dejanje pozivanja se v angleščini uporablja glagol to prompt, zaradi česar sta se tudi v slovenščini pojavila glagol promptati in glagolnik promptanje/promptiranje, ki pa nista najboljši izbiri za formalni knjižni jezik – priporočamo slovenski ustreznici pozivati in pozivanje.

Urška Vranjek Ošlak (september 2026)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Temeljne raziskave slovenščine in aktualizacija jezikovnih priročnikov (2026), ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}