Prosim za pomoč pri naslednjih dilemah, povezanih z izpeljavo pridevnikov:

1. Kako tvoriti pridevnik iz priimka Makovecz : Makovczev (beri Makovcev), Makovcsev (beri Makovčev)
2. Kako tvoriti pridevnik iz zemljepisnega imena Somogy: somoški ali šomodski

Odgovor:

Priimek Makovecz je slovanskega izvora, tako zapisan sledi madžarskim zapisovalnim načelom. Izgovarjamo ga enako kot slovenski priimek Makovec, tj. [mákovəc]. Pri pisnem sklanjanju in tvorjenju pridevnikov pa sledimo načelom, ki veljajo za tuja lastna imena s končnim govorjenim c, zapisanim z različnimi črkami in črkovnimi sklopi, npr. z (Leibniz [lájbnic]), tz (Fritz [fríc]), cz (Ferencz [fêrenc]).

Skladno s členom 791 Slovenskega pravopisa 2001 se za govorjenim c uporablja končnica -em namesto sicer pričakovane -om. Tako je tudi v primerih, ko je glas zapisan z drugimi črkami in veččrkji: s Franzem, s Fritzem. V členu 957 pa priročnik določa takole:

Če se podstava končuje na govorjeni c, se uporablja priponsko obrazilo -ev, c pa se premenjuje s č (Ipavec – Ipavčev); v tujih besedah, kjer c ni priponsko obrazilo podstave, črke za c lahko tudi ostanejo: Ferencz, Clausewitz – Ferenčev, Clausewičev poleg Ferenczev, Clausewitzev (vendar tudi tu izgovor [fêrenčev-]).

Gradivne raziskave, opravljene ob prenavljanju pravopisnih pravil, so pokazale, da oblike tipa Leibničev niso zaživele. Skladno z zgoraj zapisanim pravilom bi torej pri sklanjanju priimka Makovecz zaradi preglasa pričakovali orodniško obliko z Makovczem, pridevnik pa bi zapisali kot Makovczev in ga izgovorili [mákou̯čev].

Po predlogu pravopisnih pravil Pravopisa 8.0 je poleg odprave oblik tipa Leibničev predvidena še ena novost. Vsa tuja imena, ki se govorno – ne pa tudi pisno – končajo na c, j, č, ž, š, dž, imajo v preglašenih oblikah pisne dvojnice ob zgolj eni govorni uresničitvi. Za ime Makovecz bi ob potrditvi prenovljenega pravila to pomenilo orodnik ednine z Makovczom/Makovczem (govorno le [z‿mákou̯cem]) in Makovczov/Makovczev (govorno le [mákou̯čev]).

Ime Somogy se danes pojavlja v imenu ene od madžarskih županij, v madžarščini poimenovane Somogy vármegye, v slovenskih besedilih pa se zanjo pojavlja ime Šomodska županija. Razlogi za to so zgodovinski: v 17. in 18. stoletju so se tja v dveh valovih naselili Slovenci iz Prekmurja (gl. Wikipedijo), zato se je začelo ime pokrajine zapisovati v poslovenjeni obliki Šomod, prav tako pa tudi izpeljanke iz njega (šomodski).

Če bi želeli pridevnik tvoriti neposredno iz madžarskega izvornega imena Somogy, bi bila ob upoštevanju knjižni slovenščini prilagojenega izgovora [šómodž-] in načel za tvorjenje pridevnikov na -ski ustrezna pisna oblika somoški, govorna pa [šómoški]. A kot že zapisano, v imenu županije se je ohranil zgodovinski eksonim Šomod, zato tudi šomodski.

Tina Lengar Verovnik (september 2026)