<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0"><channel><title><![CDATA[Izvolitev v »naziv asistent« ali »naziv asistenta«]]></title><description><![CDATA[<p dir="auto"><br /><strong>Vprašanje:</strong><br /><br />
Spostovani,<br />
je bolj prav "izvolitev v naziv asistent" ali "[...] asistenta" (ali je sprejemljivo oboje)?  Fran sicer predlaga tudi rabo "izvoljen za asistenta", a v uradnih dopisih se skoraj vedno pojavljata le prvi inačici, zato me zanima, katera bi bila primernejša.<br />
Lep pozdrav<br />
<br /><strong>Odgovor:</strong><br /><br />
V sodobnem knjižnem jeziku se pojavljata obe zvezi: <em><strong>izvolitev v naziv asistent</strong></em> in <em><strong>izvolitev v naziv asistenta</strong></em>. Prva možnost je tradicionalno veljala za publicistično (tako je označena v SSKJ), torej ne prepovedano, a vendarle manj priporočljivo. Tako določajo tradicionalni priročniki knjižnega jezika, torej prva in druga izdaja SSKJ, po njej tudi pravopisni slovar 2001 (geslo <strong>naziv</strong>: <a href="https://www.fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=naziv&amp;FilteredDictionaryIds=133" target="_blank" rel="noopener noreferrer nofollow ugc">SSKJ</a>, <a href="https://www.fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=naziv&amp;FilteredDictionaryIds=134" target="_blank" rel="noopener noreferrer nofollow ugc">SP 2001</a>).</p>
<p dir="auto">Zgradbi je mogoče skladenjsko različno razlagati, zato prihaja v sodobnih priročnikih do normativne nevtralizacije, ki jo potrjuje tudi gradivo.</p>
<p dir="auto"><strong>Pojasnilo</strong><br />
Pravzaprav bi pričakovali, da se desni samostalniški prilastek ob jedru, ki ni živo, ohranja v imenovalniški obliki. O tem smo že pisali ob odgovoru na vprašanje, kako sklanjati zvezo <em>otok Hvar</em>. V tem odgovoru je kot referenčni naveden članek M. Križaj Ortar <a href="https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QX3ZCBZ" target="_blank" rel="noopener noreferrer nofollow ugc">O samostalniškem prilastku v imenovalniku, JiS</a>, 1984/85, v katerem je po Šmilauerju navedeno, da so značilna jedra, ob katerih se prilastek ne sklanja, naslednja: <em>beseda, naziv, titula, znamka, klic, vzklik, vprašanje, glas, geslo, napis, stavek, črka, podjetje, gostilna, revija, časopis, parnik</em>.</p>
<p dir="auto">Če zvezo <em>naziv asistent</em> ali <em>poklic policist</em> sklanjamo, se ta trditev potrjuje, hkrati pa zaznamo tudi dvojnične možnosti v tožilniku, mestniku in orodniku:</p>
<ol>
<li><strong>imenovalnik</strong>: <em>naziv asistent</em> || <em>poklic policist</em></li>
<li><strong>rodilnik</strong>: nima <em>naziva asistent</em>  || <em>poklica policist</em></li>
<li><strong>dajalnik</strong>: ugodnosti, dodeljene <em>nazivu asistent</em>  || <em>poklicu policist</em></li>
<li><strong>tožilnik</strong>: imenovati, izvoliti v <em>naziv asistent</em> / <em>naziv asistenta</em>  || <em>poklic policist</em> / <em>poklic policista</em></li>
<li><strong>mestnik</strong>: dokazilo o veljavnem <em>nazivu asistent</em> / <em>nazivu asistenta</em>  || <em>poklicu policist</em> / <em>poklicu policista</em></li>
<li><strong>orodnik</strong>: zadovoljstvo z <em>nazivom asistent</em> / <em>nazivom asistenta</em>  || <em>poklicem policist</em> / <em>poklicem policista</em></li>
</ol>
<p dir="auto">Dvojnice z desnim prilastkom v rodilniku so slovarji knjižnega jezika že zaznali (SSKJ – obe izdaji) in jih odsvetovali kot publicistične: publ. <em>biti izvoljen v naziv znanstvenega svetnika</em> in svetuje ustreznejšo: <em>biti izvoljen <strong>za znanstvenega svetnika</strong></em>.</p>
<p dir="auto">Vendar pa je pri nekaterih tovrstnih zvezah rodilniške rabe čedalje več – v vseh sklonih:  <em>delovno mesto direktor/direktorja</em>.</p>
<p dir="auto"><strong>Rodilnik</strong> v tem skladenjskem položaju lahko izraža:<br />
(1)	<strong>svojino</strong> (<em>hiša mojega očeta</em>, <em>sonet Franceta Prešerna</em>,  <em>naziv asistenta</em>); ob pretvorbi prilastka v pridevnik (<em>asistentov naziv</em>) vidimo, da pomensko ni vzporeden z imenovalniškim prilastkom (<em>naziv asistent</em>), ki izraža pomen <em>naziv, ki se imenuje asistent</em>;<br />
(2)	<strong>natančnejšo opredelitev</strong> (<em>doktor medicine</em>, <em>nosilec projekta</em>, <em>avtor knjige</em>, <em>Opravlja poklic policista</em>, <em>Zasedel je prosto delovno mesto predsednika uprave</em>), ki jo je mogoče pomensko izraziti: <em>doktor, in sicer medicine</em>; <em>nosilec, in sicer projekta</em>; <em>poklic, in sicer policista</em>.</p>
<p dir="auto">Zlasti pri nekaterih primerih (npr. <em>poklic policist</em>, <em>naziv asistent</em>) se v rabi kaže dvojno razumevanje funkcije prilastka: (1) prilastek izraža pomen <em>poklic, naziv, ki se imenuje …</em> in je v imenovalniku (<em>poklic tehnik zdravstvene nege</em>, <em>naziv asistent</em>, tako tudi <em>Ob krstu so mu izbrali <strong>ime Janez</strong></em>), (2) prilastek izraža natančnejšo opredelitev <em>poklic, naziv, in sicer …</em>.</p>
<p dir="auto">Zagotovo vpliva na razširjenost rabe z rodilnikom tudi širše skladenjsko okolje, ki kaže na težnjo po opuščanju jedra zlasti v besedilih, v katerih je nedvoumno, da gre za nazive: <em>izvoliti v (naziv) asistenta, za (naziv) asistenta</em>. To je najverjetneje tudi razlog, da v univerzitetnih uradnih pravilnikih uporabljajo zgradbo <em>izvoliti v naziv asistenta</em> – tako tudi <a href="https://www.uni-lj.si/assets/Pravni-akti/Habilitacije/Trenutno-veljavni-akti-UL/Merila-za-volitve-v-nazive/4-Merila-za-volitve-v-nazive-visokosolskih-uciteljev-znanstvenih-delavcev-ter-sodelavcev-UL-UPB-st.-4-z-dne-25.-5.pdf" target="_blank" rel="noopener noreferrer nofollow ugc">Merila Univerze v Ljubljani</a>:  <em>V naziv asistenta ali asistenta-raziskovalca je lahko izvoljen kandidat, ki ima …</em>.</p>
<p dir="auto"><a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/helena-dobrovoljc-sl" target="_blank" rel="noopener noreferrer nofollow ugc">Helena Dobrovoljc</a>, <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/manca-cernivec-sl" target="_blank" rel="noopener noreferrer nofollow ugc">Manca Černivec</a> (oktober 2026)</p>
<hr />
<p dir="auto"><sup> Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Temeljne raziskave slovenščine in aktualizacija jezikovnih priročnikov (2026), ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. </sup></p>
]]></description><link>https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7876/izvolitev-v-naziv-asistent-ali-naziv-asistenta</link><generator>RSS for Node</generator><lastBuildDate>Tue, 20 Oct 2026 09:14:46 GMT</lastBuildDate><atom:link href="https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7876.rss" rel="self" type="application/rss+xml"/><pubDate>Wed, 14 Oct 2026 15:51:29 GMT</pubDate><ttl>60</ttl></channel></rss>