Kako je prav: »Francova« ali »Frančeva« sestra?

[Moderator]

Vprašanje:

Prosim še za odgovor: Franc ima sestro.

Ali je ona Franceva ali Francova sestra?

V govoru naše okolice se sliši Francova sestra.


Odgovor:

Tako kot večina vprašanj, povezanih s preglašenim orodnikom in svojilnim pridevnikom za imeni z osnovami na govorjeni c j č ž š dž, je tudi to vprašanje dobro opisano v Slovenskem pravopisu 2001 (členi 957 in dalje).

Pravilo, kakršno poznamo danes, se je izgrajevalo postopno, kar pomeni, da gre pri uveljavljanju te vrste glasovne premene pri pregibanju besed za jezikovni proces, ki se uveljavlja v nekaterih položajih ali pri nekaterih tipih imen počasneje. Še v osemdesetih letih 20. stoletja so s težavo uveljavljali pravilo o preglasu pri tujih imenih, katerih govorno izglasje [c j č ž š dž] iz zapisa ni razvidno. O tem priča polemika v tedniku 7D leta 1989 med tedaj vodilnim lektorjem časnika Delo Janezom Sršenom in Jožetom Toporišičem (Delo še naprej z Bushom: je predlagana pravopisna reforma za publicistično jezikovno zvrst produktivna?).

Problem omenjam zato, ker spada v sklop normativnih zadreg zaradi variantnega govornega uresničevanja te premene (pogovorna različica je pogosto Francov; pri oblikoslovnem pregibanju pa tudi oblika s Francem ni edina, saj v orodniku uporabljamo tudi pogovorno obliko s Francam in podobno).

Kot je razvidno iz povedanega, je premena končnega c s č realizirana le pri tvorbi svojilnega pridevnika (Franc > Frančev), ne pa tudi pri orodniški obliki (s Francem). Obe navedeni obliki sta knjižni. Taki zgledi so še: Fritz, Ahac, Horac ...

Odprto pa ostaja še vprašanje pregibanja in preglasa pri imenih tipa Aco, Joco, Braco, saj pravopis predvideva tudi za slednje tvorbe Ačev, Jočev, Bračev (po zgledu bajaco 'burkež' bajačev, prid.) ki pa jih govorci slovenščine ne sprejemajo. Tako se npr. zgled večer Bračevih pesmi (ki ga najdemo v Gigafidi) nanaša na pesmi Ivana Brača ...

Helena Dobrovoljc (februar 2015)