Slovenjenje imen tujih univerz




  • Vprašanje:

    Yale, študirati na Yalu (ime univerze je po moje napačno prevedeno v slovenščino). Elihu Yale je bil valižanski trgovec in filantrop, univerzo so poimenovali po njem. Zato bi bil smiseln slovenski prevod Yalova univerza. Če bi se kaka slovenska univerza imenovala po Francetu Prešernu, bi se najbrž imenovala Prešernova univerza ali Univerza Franceta Prešerna. Ali se je raba Univerza Yale uveljavila zaradi nepoznavanja pomena tega imena ali pa je morda kak globlji razlog?


    Odgovor:

    O slovenjenju imen univerz in drugih izobraževalnih ustanov, ki vključujejo tudi lastna imena oseb ali krajev, v veljavnem pravopisu (SP 2003) ni natančnejših določil. V členu 212 najdemo le splošno navodilo, da stvarna lastna imena po potrebi prevajamo« (SP 2003: 27). Zato imamo seveda možnost, da se opremo na člene, ki določajo slovenska poimenovanja ustanov (SP 2003: §97 in 98), kakor ste tudi storili in po analogiji s pravopisnim zgledom Gimnazija Franceta Prešerna zapisali Univerza Franceta Prešerna.

    Preden se ustavimo ob vašem primeru, pa moramo opozoriti, da je pri slovenjenju tujih imen treba upoštevati še nekatere druge parametre. Prvi je je razmerje med uradnim in neuradnim poimenovanjem, ki velja tudi za slovenska imena. Torej, če je bilo ime Univerza Edvarda Kardelja v preteklosti uradno ime, potem ni enakovredno zamenljivo s poimenovanjem Kardeljeva univerza (taka raba je poljudna). To težavo dobro ponazori uporaba pravopisnega zgleda Čikaška univerza (University of Chicago) (SP 2003: § 212), ki se v korpusnih besedilih pogosto pojavlja z malo začetnico in torej označuje vrsto (SP 2003: § 104, 145), medtem ko se za uradno poimenovanje pogosteje uporablja besedna zveza Univerza v Chicagu. Pri prevajanju imen je torej bistvenega pomena tudi drugi parameter: identifikacije imena. Podomačen zapis imena Čikago in tvorba pridevniške oblike (čikaški), kaže, da ta zapis za identifikacijo imena ni enostaven. Zato se tuja imena univerz, ki vključujejo imena krajev, pogosteje zapisujejo z desnim prilastkom: Univerza v Oxfordu (redkeje Oxfordska univerza), Univerza na Dunaju, Univerza v Trstu in Univerza v Zagrebu, kar ustreza slovenskim zgledom Univerza v Ljubljani, Univerza na Primorskem, Univerza v Mariboru.

    Pri imenih univerz, ki vključujejo lastna imena oseb (kamor se uvršča vaš primer angl. Yale University) lahko zasledimo dva vzorca. Prvi je tvorba z levim prilastkom: Humboldtova univerza, Dukova univerza, Karlova univerza v Pragi. Ta način je v preteklosti prevladoval. Da je pri rabi levega prilastka treba biti posebej previden pri ločevanju vrstnega in svojilnega pridevnika, potrjuje slovenjenje angleškega imena Stanford University kot Stanfordska univerza. Prav gotovo je ta oblika manj ustrezna , če vemo, da je uradno ime univerze Leland Stanford Junior University (poimenovanje po osebi in ne po kraju).
    Druga možnost, s katero v slovenščini tvorimo večbesedna poimenovanja, je uporaba desnega neujemalnega prilastka (SP 2003: §854): Hotel Turist.
    Pravopis določa, da tako poimenovanje izvajamo iz zveze »hotel z imenom Turist«, kar pomeni, da imamo sledeč temu in drugim slovenskim zgledom (npr. Mestni muzej Ljubljana, Radio Murski val, Splošna bolnišnica Celje) možnost za angl. Stanford University uporabiti slovensko ustreznico Univerza Stanford. Univerza Stanford je torej izvedena iz zveze »univerza z imenom Stanford« in Univerza Yale iz zveze »univerza z imenom Yale«.

    Zaradi otežene identifikacije pri rabi svojilnih in vrstnih pridevnikov iz lastnih imen se pri slovenjenju imen tujih ustanov, ki vključujejo enobesedna lastna imena oseb, čedalje bolj uveljavlja tvorba z desnim neujemalnim prilastkom: Univerza Yale, Univerza Macquarie, Univerza Rutgers … Tak način uporabe imena kot desnega prilastka vnaša manj zadreg pri identifikaciji imena.

    Aleksandra Bizjak Končar (junij 2015)