Kdaj uveljavljati kategorijo živosti pri neživih samostalnikih?

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, zakaj se pajac pregiba zgolj po živi sklanjatvi, čeprav lahko označuje tako nekaj živega (klovna) kot neživega (delovno oblačilo); pri žerjavu, denimo, je pa razlika v sklanjanju, če mislimo žival ali delovni stroj.

Zanima me tudi, zakaj se večina kvartopirskih samostalnikov sklanja po živi (as, škis, pagat, mond, joker, pik, renons itd.), adut pa ne.

Odgovor:

Kategorija živosti je pojav, omejen na izbrano skupino samostalnikov moškega spola, ki so »živi« ali živim podobni, iz živih nastali (mož, otrok, slon, Janez, duh, rak …), poimenovanja avtov (golf, volvo …) in kart (as, adut, škis, pagat, mond, joker, pik …) in še bi se našlo. Konkreten odgovor na vaše vprašanje je, da je tudi samostalnik adut mogoče pregibati kot žive samostalnike. Tega podatka sicer res ne najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ne v prvi ne v drugi izdaji, a slovar Slovenskega pravopisa 2001 pa že opozarja na to možnost z oznako tudi živ., čeprav je z zgledi ne nakazuje:

adút -a m, tudi živ. (ȗ) vzeti karte z adutom; poud. biti glavni adut moštva |biti najboljši igralec|

K temu, da se je pri adutu razvila možnost pregibanja po živi sklanjatvi, je zagotovo pripomoglo dejstvo, da samostalnik poleg karte pomeni tudi živo bitje – najboljšega igralca. Vzporedno je tako tudi pri pajacu, ki je v prvem pomenu izraz za človeško bitje. Prim. redakcijo v Slovenskem pravopisu 2001:

Iz povedanega sledi, da samostalniki, ki v enem od svojih pomenov pomenijo živo bitje, tudi pri pregibanju v drugih pomenih navadno razvijejo žive oblike v tožilniku: oblekel je pajaca.

Vsekakor pa obstajajo tudi izjeme od nakazanih pravil, ki jih ni mogoče vedno pojasniti., npr.: pust, lulek, lulček, puto ('kip'), rešilec ('avto'), robot, smrček …

To velja tudi za vse apelativizirane samostalnike: Ribničan (preb. i.) --> ribničan (fižol) in še trboveljčan (premog), vipavec …, imena nagrad (viktor, oskar, kresnik).

Helena Dobrovoljc (julij 2015)