https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5169/naštevanje-več-moških-z-istim-priimkom

Vprašanje:

Izraz kontekst (v prevodih pravnih besedil) popravljamo v sobesedilo (na kar napotuje Pravopis), pa tudi v okoliščine ali okvir, odvisno od pomena. Zanima pa me, ali bi lahko izraz kontekst v besedilih kar puščali, sploh kadar ni povsem jasno, ali gre res samo za sobesedilo ali pa morda za kaj širšega.
Lahko rabo izraza kontekst štejemo za ustrezno v vseh pomenih?

Nekaj primerov:

• Predstavnik se je v točki 15 obrazložitve skliceval na kontekst navedene določbe.
• Kontekst, v katerega je umeščena ta določba, poleg tega pomeni, …
• Ker so preudarki v zvezi z besedilom, kontekstom in ciljem člena 15 odločbe, na katere je bilo opozorjeno …
• Zadostnost obrazložitve je treba presojati ne samo glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njen kontekst in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje.

Odgovor:

Kot ste že sami opazili, imajo izrazi sobesedilo, okoliščine in okvir nekoliko natančnejši, ožji pomen, okvir pa celo širši pomen kot izraz kontekst, zato se smiselno sprašujete o nujnosti zamenjevanja. Danes ima izraz koncept v korpusu Gigafida 2.0 kar 30.102 pojavitvi in že po hitrem pregledu lahko ugotovimo, da nikakor ni vedno zamenljiv z izrazi sobesedilo, okoliščine ali okvir. Za lažjo predstavo naj nanizam le nekaj primerov:

• V kontekstu zapletov z južno mejo se je zgodila tudi zavrnitev ratifikacije sporazuma o obmejnem sodelovanju … (Mladina 2002),
• O estetiki moramo razmišljati na način, da jo postavimo v kontekst kulture določenega naroda. (siol.net), …
• v njem vidi osebo, ki je sposobna to funkcijo ohranjati v nadstrankarskem kontekstu (Delo 2002).

Pravzaprav tudi Pravopis 2001 zgolj sugerira zamenjavo konteksta s sobesedilom v konkretnem primeru, tj. citat prilagoditi sobesedilu, kjer je razvidno, da gre za sobesedilo, pri izsečku iztrgati kaj iz zgodovinskega konteksta pa le pove, da gre za tipično rabo v publicističnih besedilih. Pravzaprav se pri tem opre na pomensko razlago konteksta v SSKJ2, kjer je kontekst razložen kot 'besedilo, v katero spada obravnavani del teksta' s predlogom domače ustreznice, tj. sobesedilo, hkrati pa kot podpomen opiše tudi rabo, značilno za publicistična besedila, 'kar z določeno stvarjo nastopa, je z njo povezano'.

Žal redakcije navedenih izrazov v rastočem slovarju sodobnega knjižnega jezika eSSKJ še niso narejene, a, kot je razvidno iz brskanja po korpusu, bodo tam skoraj gotovo zabeleženi že obstoječi pomen z delnim sinonimom sobesedilo, pomen 'kar z določeno stvarjo nastopa, je z njo povezano' ter najverjetneje tudi pomen 'pogoji, v katerih nekaj obstaja, se zgodi', ki ga pokrivata delna sinonima okoliščine oz. razmere.

Če sklenem: če je v konkretnem besedilu mogoče prepoznati sobesedilo ali okoliščine, je smiselno vztrajati pri rabi teh dveh izrazov, sicer pa s konceptom ni nič narobe.

Sicer pa je v navedenih primerih brez sobesedila zelo težko presoditi, za kaj pravzaprav gre; v zadnjem primeru bi skoraj gotovo lahko pustili kontekst, v vseh prejšnjih primerih pa zgolj iz navedenega besedila ni mogoče natančno razpoznati, za kaj gre.

Nataša Gliha Komac (december 2022)

https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/umetna-inteligenca

Vprašanje:

Kdo drugi kot Dončič je spet dosegel koš.
Po moje: Kdo drugi, če ne Dončič, je spet dosegel koš.
Pač pa: Kdo drugi kot Dončič (pravilneje razen Dončiča) ne bi dosegel takega koša*.

Odgovor:

Najverjetnejša slogovno nevtralna parafraza navedene povedi bi bila Prav Dončič je spet dosegel koš. Zveza kdo drug kot se je v sodobni slovenščini namreč uveljavila kot poudarjalna členkovna zveza (ravno Dončič in noben drugi igralec je spet dosegel koš), najverjetneje pod vplivom angleščine (who other than). Da gre za novejšo rabo, kaže dejstvo, da SSKJ2 zveze še ne navaja, v korpusu Gigafida pa je samo za imenovalniško obliko več kot tisoč zadetkov, zlasti iz medijskih besedil.

Ob tem je treba opozoriti še pomensko razliko med drug in drugi: v zvezi kdo drug gre za pomen 'kdor ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja' in torej za posamostaljeni zaimek (po SP 2001, v SSKJ2 je bil besednovrstno označen kot pridevnik) drug in ne za posamostaljeni vrstilni števnik drugi 'kdor v zapovrstju ustreza številu dva'.

Zato je pravilna oblika zveze kdo drug kot, kar potrjuje tudi raba, saj je v korpusu Gigafida zveza kdo drug kot kar dvajsetkrat pogostejša kot oblika kdo drugi kot.

Kot zanimivost: v najstarejši knjižni slovenščini takšnega razlikovanja med zaimkom in vrstilnim števnikom ni bilo, oba sta imela imenovalniško obliko drugi. V korpusu starejših slovenskih besedil IMP pa lahko vidimo, da je bila tudi še konec 19. in v začetku 20. stoletja za zaimek oblika drugi pogostejša kot drug.

Alenka Jelovšek (september 2021)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}

Vprašanje:

Zanima nas pravilna raba vejice v stavku: Naj ti bo ta poklon v spomin na trenutke, ki so se te dotaknili, ki so te obogatili in ki jih ne boš nikoli pozabila.

Odgovor:

V povedi, ki jo navajate, sta obe vejici na ustreznih mestih, prav tako nobena ne manjka. Prva vejica uvaja stavčni prilastek oziroma prvega od treh stavčnih prilastkov. Druga označuje naštevanje (nadomešča veznik in) in v tem smislu zgolj ločuje dva zaporedno nanizana stavčna prilastka. Na mestu, ki vas -- sodeč po naslovu vprašanja -- najbolj zanima, pa vejice ni, saj tukaj veznik in opravlja enako vlogo povezovanja istovrstnih členov v naštevalnem nizu, kot jo opravlja druga vejica.

Poved bi lahko zapisali tudi v alinejni obliki; tako postane skladenjsko razmerje med posameznimi sestavinami bolj razvidno.

Naj ti bo ta poklon v spomin na trenutke:
-- ki so se te dotaknili,
-- ki so te obogatili,
-- ki jih ne boš nikoli pozabila.

Zadnjo vejico lahko nadomestimo z veznikom in, kar se pri linearnem zapisu tudi zgodi.

Naj ti bo ta poklon v spomin na trenutke:
-- ki so se te dotaknili,
-- ki so te obogatili in
-- ki jih ne boš nikoli pozabila.

O podobnih primerih smo že pisali v odgovorih: Vejica pred in ko ter Vejica in vrinjeni ki stavek.

Tina Lengar Verovnik (avgust 2021)