Sklon povedkovega določila

Irena 0

Spoštovani,

pri stavkih s povedkovim določilom le-temu včasih težko določim pravilen sklon. Želela bi preveriti nekaj primerov in prosim za razlago, kako jih pravilno pisati.

I.

(1) Najprej primeri stavkov z osebkom, sestavljenim iz levega prilastka (prislov) in jedra (samostalnik). Povedkovo določilo v vseh primerih sklanjamo po samostalniku – v rodilniku.

Nekaj dela je bilo opravljenega.
Veliko knjig je bilo prebranih.
Malo načrtov je potrjenih.

(Se lahko po isti logiki ravnamo tudi, ko naletimo na stavek z obrnjenim besednim redom?

Za risanje je potrebnega veliko truda. = Veliko truda je potrebnega za risanje.)

(2) Je morda vseeno pravilno tudi, če povedkovo določilo sklanjamo takole:

Nekaj dela je bilo opravljeno.
Veliko knjig je bilo prebrano.
Malo načrtov je potrjeno.
(Za risanje je potrebno veliko truda.)

Ali drži, da so stavki v sklopu (1) sicer ustreznejši, v sklopu (2) pa niso napačni?

(Morda se primer v oklepaju, »Za risanje je potrebnega/potrebno veliko truda«, razlikuje od preostalih treh – zaradi povedkovnika »potrebno«, ki se sicer nadomešča s »treba«. Kako pa je v tem primeru? V katero besedno vrsto sodi oblika »potrebnega« v tem stavku?
Vem, da se lahko pove tudi drugače, npr. »Pri risanju/Za risanje se moramo zelo potruditi«, ampak bi vseeno želela razumeti logiko stavka v obliki, kot je navedena, torej »Za risanje je potrebnega/potrebno veliko truda«.)

Za preverjanje pa morda še en primer:

Za pisanje je predvideno/predvidenega le malo časa.

Kako je torej pravilno?

II.

Če je levi prilastek ženskega spola (samostalnik), je baje možno povedkovo določilo sklanjati tudi po prilastku.

Večina udeležencev je bila zadovoljna.

Morda ni napačno niti takole:

Večina udeležencev je bilo zadovoljnih.

Ali tudi tu drži, da je prva opcija ustreznejša, vendar tudi druga ni napačna?

III.

Sledijo primeri, v katerih je osebek samo prislov ali zaimek. Kako tu sklanjamo povedkovo določilo?

(1) NIČ
V SSKJ je pri geslu NIČ4 (zaimek) tak primer: »nič ni tako nujno ali nujnega, da ne bi moglo počakati«.
Zakaj sta tu možni dve opciji?

(2) VELIKO
V pravopisnem slovarju najdemo geslo VELIKO1, -- s (samostalniška beseda srednjega spola) in zgled »veliko je bilo porabljenega«. Zakaj je tu rodilnik? Če se povedkovo določilo ravna po osebku, ki je srednjega spola, ni pravilna možnost »veliko je bilo porabljeno«?
Zanima me tudi, zakaj je v tem primeru v slovarju beseda »veliko« označena kot samostalniška beseda in ne prislov.

(3) KAJ
V SSKJ je pri geslu KAJ1 (zaimek) takle zgled: »nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: [...] kaj bo dobrega? kot nagovor kakšne novice prinašate; kaj želite«. Tu razumem, da bi stavek »kaj bo dobro« zvenel čudno in da je izraz »kaj bo dobrega« uveljavljen; lahko, prosim, vseeno pojasnite, zakaj je pravilen rodilnik?

Pri kakem drugem primeru stavka s »kaj« je spet drugače. Kateri stavek v posameznem paru je pravilen? Sta pravilna oba in zakaj? Ali na sklon povedkovega določila v teh stavkih vplivata besedni red in raba prislova »tu«?

Kaj je tu pomembnega?/Kaj je tu pomembno?
Kaj je tu izpuščenega?/Kaj je tu izpuščeno?

(4) Prislov
Kako pa je pravilno v teh primerih?

Nekaj je bilo narejeno./Nekaj je bilo narejenega.
Malo je bilo povedano o dogodku./Malo je bilo povedanega o dogodku.

--

Za konec še podvprašanje k prvemu delu (pod rimsko I.).

Ali enako kot za zvezo prislov (kot prilastek) + samostalnik v rodilniku (kot jedro) velja tudi za zvezo samostalnik (kot prilastek) + samostalnik v rodilniku (kot jedro), torej da se sklon povedkovega določila raje ravna po jedru?

Liter soka je bilo razlitega.
Kozarec soka je bilo razlitega.

--

Vnaprej se vam zahvaljujem za pojasnila,
lep pozdrav.

Urška Vranjek Ošlak

https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3393/kaj-je-tu-napačnega-ali-napačno