Podomačitev tujih stvarnih lastnih imen: »Sterijevo pozorje« – drugič

Moderator

Vprašanje:

Vprašala sem, ali je smiselna polovična podomačitev tujega stvarnega lastnega imena: Sterijevo pozorje. Odgovorili ste, da je Sterijino pozorje srbska zveza – v srbščini pridevnike iz moških imen na -a tvorijo z -in, kar naš pravopis odsvetuje: torej ne Krležin, ampak Krležev, ne Sterijin, ampak Sterijev, ne Savin, ampak Savov (iz moškega imena Sava), in torej ne Savina knjiga (cirilski starocerkvenoslovanski rokopis), ampak Savova knjiga, in tudi Zolin roman je v slovenščini Zolajev roman.

S tem se strinjam. Toda zakaj posloveniti samo končnico pridevnika, samostalnik pa pustiti v srbščini?

Ali ni tako polovično podomačevanje uveljavljenega gledališkega dogodka nekoliko na silo? Meni se zdi smiselno ali ohraniti originalno ime ali posloveniti obe sestavini, vendar, kot že sami ugotavljate, Sterijevo gledališče ni prodrlo.

Odgovor:

Sklicujemo se na odgovor: Podomačitev tujih stvarnih lastnih imen: »Sterijevo pozorje«

Načeloma stvarna lastna imena prevajamo (Organizacija združenih narodov – United Nations Organization) ali vsaj deloma domačimo (Figarova svatba – Le mariage de Figaro), redko puščamo posamezne sestavine ali celo cela imena v izvirni obliki. Ta izjema ni nastala zaradi odločitve jezikoslovcev, ampak se je taka praksa izoblikovala pri nekaterih imenih spontano. V pravopisnih pravilih SP 2001 v členu 213 lahko preberete, da so se ti izjemni primeri v jeziku obdržali verjetno zaradi stilnega učinka: Downing Street, Giro d'Italia, Tour de France, Bolšoj teatr, Grand Opéra, Hôtel des Invalides. (Bolšoj teatr se v slovenščini pogosteje pojavlja kot delno podomačeno ime: Bolšoj teater.) Zveza Sterijevo/Sterijino pozorje se v slovenščini kdaj okrajša v Pozorje (ali pozorje) ali pa besedo v istem pomenu prevzamemo v slovenščino, kar je lahko še dodatna spodbuda, da ostane neprevedena tudi v zvezi Sterijevo pozorje.

Takih primerov res ni veliko, najdemo pa nekaj izjem, npr.:

Novi južni Wales, zem. i. (avstralska zvezna država, iz New South Wales), toda tudi recimo New York, čeprav obe imeni temeljita na britanskih krajevnih imenih Wales in York (poskus Novi York se ni uveljavil)
angleško zemljepisno ime New Brunswick je bilo v slovenščino pri ameriškem mestu prevzeto in sprejeto v tej obliki, pri kanadski provinci pa je bilo delno prevedeno, v Novi Brunswick
Tretji rajh, stvar. i. (rajh je podomačena različica nem. Reich v pomenu 'država')

Peter Weiss, Helena Dobrovoljc (januar 2016)