×
    Jezikovna svetovalnica
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno
    • Registracija
    • Prijava

    Besedna družina »tretirati« v terminologiji

    Scheduled Pripeto Zaklenjeno Premaknjeno pomenska razlaga
    pomenska razlagatretmatretiranjeterminologija
    1 Objave 1 Posters 3.5k Ogledov
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Le uporabniki s pravicami upravljanja tem jo lahko vidijo.
    • ModeratorM Nedosegljiv
      Moderator
      Zadnje urejanje: Moderator


      Vprašanje:

      Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitev rastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem).

      Vprašanje je torej: »kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma« (ki imata v SSKJ oznako publ.) in če je »uporaba teh dveh besed v slovenskih tekstih dovoljena«.


      Odgovor:

      Mnenje Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

      Za natančnejši odgovor bi potrebovali več podatkov o terminu, predvsem področje, na katerem se termin uporablja (gre za botaniko ali katero drugo področje?) in kaj sploh je pojem, ki ga označujemo s terminom tretiranje, ali, povedano drugače, kaj tretiranje pomeni v tej konkretni stroki – enak izraz ima lahko namreč v različnih strokah različne pomene.

      Na splošno pa lahko rečemo, da je termin tretiranje (tretirati, tretiran itd.) relativno ustaljen (rabi se tudi v Uradnem listu, v več strokovnih člankih itd.) in terminološka veda v takem primeru ne svetuje zamenjave termina z drugim brez utemeljenega razloga. Izvor termina (mimogrede, glagol tretirati ne izvira iz angleščine, temveč prek nemškega tretieren iz francoskega traiter, samostalnik tretma pa iz francoskega traitement, od koder je prevzet tudi angleški treatment) ni ključno merilo za njegovo ustreznost. Prav v terminologiji imamo opravka z veliko prevzetimi besedami, ki znotraj terminološkega sistema stroke povsem funkcionirajo in zato ni nobene potrebe po njihovi zamenjavi. Še več, vsesplošno slovenjenje terminologije bi zelo verjetno povzročilo poimenovalno zmedo in strokovno sporazumevanje močno otežilo. Prav tako je besedna družina glagola tretirati (tretma, tretiran, tretiranje itd.) dovolj prožna, da omogoča tudi nadaljnje besedotvorne postopke, če bi se za to pokazala potreba. Besed tretiranje in tretma torej ni treba prevesti, ker sta to že slovenski besedi.

      Glagol tretirati je v splošni rabi (v pomenu, ki ga navaja SSKJ, tj. 'obravnavati koga, prikazovati, predstavljati') res nekoliko zaznamovan in gotovo ni primeren za vsa besedila, medtem ko za terminološko rabo to ne velja. Če bi termin (oz. celotno besedno družino) tretirati še vedno želeli zamenjati z drugim izrazom, je to lahko tudi glagol izpostaviti (rastlino čemu), ki lahko tvori besedno družino, npr. izpostavljena (rastlina), izpostavljanje/izpostavitev (rastline). Opozarjamo, da je ob zamenjavi termina z drugim treba pojasniti razloge za to odločitev, praviloma se to naredi ob prvi omembi novega termina.

      Uredništvo svetovalnice (februar 2013)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • 1 / 1
      • Prva objava
        Zadnja obava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si