Deljenje besede »Schiller«

Moderator

Vprašanje:

V členu 605 v SP piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov delimo, med zgledi je tudi Schil-ler. V enem izmed učbenikov za gimnazije pa piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov LAHKO delimo, ob tem pravilu je naveden zgled Schi-ller in Schil-ler.

Ali gre za napako v učbeniku? Če besedo lahko delimo na dva načina, kje v Slovenskem pravopisu je omenjeno to pravilo?

Odgovor:

Pravopisni dogovor velja v slovenskih pravopisih od leta 1962 naprej.
Osnovno pravilo sledi zakonitosti slovenskega zloga, zato se je v starih pravopisih to pravopisno področje imenovalo »razzlogovanje«. Zlog organizira samoglasnik, okoli katerega si na levo in desno sledijo najprej zvočniki v skladu z lestvico sonornosti (u̯, j > r > l > n/m > v), nato pa še nezvočniki v zaporedju od pripornikov in zlitnikov do zapornikov. (O tem tudi Toporišič v Slovenski slovnici 2000.)

Medtem ko je SP 1962 v pravilu za tuja imena priporočal, da črkovnih sklopov, ki zaznamujejo en sam glas, ne delimo (razen če gre za podvojene soglasnike, kot je v Schil-ler), pa je SP 2001 to pravilo posplošil tudi na podvojene soglasniške črke oz. soglasnike v domačih besedah (od-dati, od-točiti, post-diplomski, iz-zvati, iz-srkati).

Vendar je v zdajšnjem pravilu nekaj nerodnosti, saj podvojene soglasnike v tujih imenih izgovarjamo kot en glas (nemško ime Schiller izgovorimo [šíler]), medtem ko se podvojeni soglasniki v slovenščini lahko izgovorijo nekoliko podaljšano, še zlasti na morfemski meji (izzvati [iz̄váti]), ali kot en sam glas ([izváti]).

Kot v veliko primerih sta tudi tu »trčili« glasovna in pisna podoba slovenščine: če izhajamo zgolj iz zapisa, je podvojene soglasnike med dvema samoglasnikoma dejansko najbolje razdeliti na dvoje – Schil-ler –, ker se vsak od soglasnikov pridruži svojemu zlogu. (Zdajšnje pravilo je takšno.) Če bi sledili govorni podobi in védenju, da podvojeno črko izgovorimo kot en glas, potem bi lahko Schiller delili kot [ší.ler] ali [šíl.er], kar pa ne ustreza pisni podobi pravila.

Pravopisno pravilo ne upošteva razlike med črkovno in glasovno podobo besede.

Odprto ostaja tudi vprašanje, kaj narediti, če bi pisni sklop ⟨ll⟩ delili v španščini, npr. v imenu Sevilla [sevílja], v katerem črkovni sklop ⟨ll⟩ označuje izgovor [lj].

Avtor učbenika je rešitev očitno napisal po svoje, z napačnim razumevanjem pravopisnega pravila, kar ni najboljša pot, saj uporabnike zmede.

Če gre za premišljeno odločitev in za predlog drugačnega pravila, preverjenega na več primerih, je z utemeljenimi izboljšavami smiselno obvestiti pravopisno komisijo (da se bo pri prenovi pravil izboljšana ugotovitev upoštevala).

Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (julij 2022)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}