Kateri od zapisov – »učenec/-ka« ali »učenec/ka« – je ustreznejši?

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, kateri od zapisov – učenec/-ka ali učenec/ka – je ustreznejši. V prvem primeru je jasno izraženo, da gre za razliko v morfemu (moška in ženska oblika samostalnika).

Odgovor:

Zlasti v obrazcih ali besedilih, v katerih je treba posamezne oblike skrajšati, so v rabi različni načini zapisa, ki niso enako nevtralni oz. pogosti:

(a) z vezajem (stanujoč-a),
(b) s poševnico (zaposlen/a),
(c) z oklepajem (rojen(a)),
(č) z vezajem in poševnico (učenec/-ka)
(d) s poševnico (učitelj/ica)
(e) s podčrtajem (učiteljice_ji)

Poševnico uporabljamo v povezavi z vezajem (č) ali brez njega (d). Če se priponsko obrazilo ne dodaja neposredno osnovi, temveč gre za zamenjavo morfema, pišemo za poševnico vezaj: igralci/-ke. Če priponsko obrazilo dodajamo neposredno osnovi, pa vezaja ne pišemo (avtor/ica). Raba s poševnico je tudi najbolj razširjena in se izide tudi v primerih, ko je treba za poimenovanje ženskega spola zamenjati ničti morfem moškega poimenovanja, npr. vesel/a. Slabše se obnese le, če je pred izglasnim zvočnikom poimenovanja moškega spola polglasnik, npr. pri nekaterih deležnikih na -l prve glagolske vrste (nesel/-a) in pri pridevnikih na -en (anonimen/-a), a so to zelo redki primeri. Ko gre za posamostaljenje, so deležniki in pridevniki v določni obliki in problema tako ni: dežurni/-a.
V tem položaju pa je mogoča tudi raba oklepaja (c): igralci(-ke). Tako tudi učenec/-ka.

V zadnjem času je pod vplivom skupine FemA prišlo do uveljavljanja oblik s podčrtajem (e).

Načeloma naj bi si govorci slovenščine prizadevali za nagovore, ogovore oz. rabo moških in ženskih oblik v neokrajšani obliki. Krajšanje naj bo omejeno na položaje, ko je zaradi pomanjkanja prostora res neizogibno potrebno, ali na obrazce, kjer je spol osebe, ki bo ta obrazec izpolnila, lahko različen.

Odgovor je bil dopolnjen julija 2024.

Marko Snoj, Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (november 2016)