Prevzemanje azerbajdžanskih imen – »Alijev«

Moderator

Vprašanje:

Pozdravljeni,
zanima nas, kakšno je priporočilo glede prevzemanja lastnih imen iz azerbajdžanščine, saj je to jezik, za katerega se uporabljata tako cirilica in od osamosvojitve od Sovjetske zveze uradno latinica. Pri tem mislimo na azerbajdžanščino v Azerbajdžanu, ne pa v Iranu ali Rusiji. Če za latinične pisave načeloma velja, da vse posebne znake obdržimo in se držimo izvirnega zapisa, bi morali torej pustiti izvirni azerbajdžanski latinični zapis, kljub tradiciji prečrkovanja iz oziroma prek cirilice?
Potencialno problematičen se v tem primeru zdi aktualni predsednik Alijev, azerbajdžansko Əliyev, čigar priimek se je zaradi njegovega očeta že ustalil v podomačeni obliki. Je smiselno torej ali uporabljati izvirni zapis v latinici za vsa imena; ali v azerbajdžanski latinici pisati le "novejša" neustaljena imena; ali se še naprej držati prečrkovanja iz cirilice, čeprav je uradna pisava od 1991 latinica?

Lektorji Radia Študent

Odgovor:

Z novimi pravopisnimi pravili, ki jih trenutno pripravlja Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, bodo glede nelatiničnih pisav uvedena naslednja načela:
Če ima jezik z nelatinično pisavo standardiziran tudi latinizacijski ključ in s tem tudi latinične različice imen, pri prevzemanju upoštevamo prečrkovana imena, pravopisna pravila pa bodo prinesla pravila za izgovor teh besed.
Že ustaljene imenske oblike (npr. Šanghaj, Mičiko, Čankajšek), ki bi jih po sprejetju novih pravil morali pisati, kot so zapisana po pinjinu ali hepburnu – z osnovnim latiničnim črkopisom, brez prilagoditev slovenščini –, se bodo tudi po sprejetju pravil pisala, kot smo bili vajeni doslej.
Za imena, ki so v slovenščini ustaljena v fonetični obliki, veljajo med zemljepisnimi imeni eksonimi, pri osebnih imenih pa tista, za katera se po raziskavi izkaže, da so v rabi prevladujoča.

Glede imena İlham Heydər oğlu Əliyev [ílham hejdar oglu alíjev-], navadno le İlham Əliyev

Azerbajdžanska latinica temelji na turški latinici. Črke ⟨Ә ə⟩ (IPA /æ/), ⟨X x⟩ (IPA /x/) in ⟨Q q⟩ (IPA /g/) so na voljo samo v azerbajdžanščini za glasove, ki v turščini ne obstajajo kot samostojni fonemi, v knjižno slovenščino pa jih prenašamo kot [a] ter [h] in [g].
Ime Alijev (Hejdar ali İlham) je v slovenskih besedilih že ustaljeno, variante Əliyev najbrž zaradi težav s to posebno črko azerbajdžanske latinice še nismo zasledili.

Sicer pa imate prav, da bi se ob pisanju nekega novega imena s črko ⟨Ә ə⟩ morali odločiti, ali zapisovati imena z njo ali pa se odločiti za tipografsko zamenjavo z ⟨A a⟩. Naučiti bi se bilo treba, da glasovna vrednost polglasniške črka, ki jo v slovenščini zapisujemo le pri ponazarjanju izgovora (črka [čə̀rka] ali dež [də̀š]), pri branju azejbardžanskih imen ni enaka slovenski, temveč jo navadno izgovorimo kot [a], tudi po zgledu turških besedil.
Tipografske zamenjave so interpretirane kot izhod v sili oz. skrajna odločitev pri črkah, ki so za slovensko govoreče težko dosegljive ali težko glasovno interpretirane. Črko ⟨Ә ə⟩ računalniška orodja že ponujajo v okviru razširjenih latiničnih naborov znakov, vendar je še vedno v skupini manj navadnih pisnih znamenj. Odgovor na to vprašanje bodo najverjetneje prinesla pravila za azerbajdžanščino (azerščino), katerih priprave do tega vprašanja nismo načrtovali, zato smo vam hvaležni za vaše pismo in spodbudo.

Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Domen Krvina, Urška Vranjek Ošlak, Peter Weiss (december 2023)