Etimološka razlaga slovenskega toponima »Tičnica«

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me podrobnejša etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica. Moje dosedanje poizvedovanje me je pripeljalo le do splošnejših razlag kot npr. ptičnica in podobno. Zanima me tudi ali obstoječi toponim torej kaže na poimenovanje takšnega toponima v mlajšem času oz. ga je moč časovno ožje umestiti.

Odgovor:

Ime Tičnica je neredko ledinsko ime, ki ga je bodisi treba povezati z občnim imenom tȋčnica ‘prostor, kjer se lovi ptice’ ali pa je kakor le‑ta posamostaljeno s pripono ‑ica iz pridevnika ptȋčən, ž. sp. ptȋčna, ki pripada tako samostalniku ptȉč, rod. ptíča ‘avis’ kot tudi ptíca, rod. ptíce ‘isto’, oziroma je s konglomeratno pripono ‑nica po vzoru drugih imen takega tipa, npr. Blátnica, Dételnica ipd., neposredno tvorjen iz omenjenih samostalnikov, najbrž prav tako v kontekstu lova na ptice. Zaradi morfemske transparentnosti imena skozi vse obdobje od slovanske naselitve se časovni zamejitvi imena lahko približamo le z zgodovinskimi zapisi, kot je za Tičnico pri Vrhniki npr. zapis Tisniza/Tisnitza na Jožefinskem vojaškem zemljevidu iz druge polovice 18. st. ali za Tičnico blizu Gorenje vasi pri Leskovcu omemba v avstroogrskem Gemeindelexikon von Krain iz leta 1905.

Obrazložitev:

Maks Pleteršnik v svoji zbirki zemljepisnih imen (PRZZI) iz preloma 19. v 20. st. v sklopu imen iz leksemov ptȉč in ptíca navaja ime (P)tičn(i)ca kot pogosto ime za njivo, travnik, pašnik, gozd ipd. v nekdanjih avstrijskih deželah Kranjsko, Štajersko in Koroško ter ime Stara Tičenca za gmajno v (tedanji) občini Dolenji Logatec. Ob teh navaja še (P)tičn(i)k kot ime gozda in njive v (tedanji) občini Trojane ter Tičnik za njivo v občini Konj v političnem okraju Litija. Po Badjuri (1953: 263) se Tíčnica, narečno »Tičenca«, radi imenujejo nad vasmi vzpenjajoči se gozdovi po deželi in v hribih. Ime hriba Tičnica pri Vrhniki se pojavlja na Jožefinskem vojaškem zemljevidu 1763–1787 kot Tisnitza, na kopiji Tisniza, prisotno je tudi na kasnejših zemljevidih. V Atlasu Slovenije 1986 je Tičnica 12‑krat gorsko ime (od tega enkrat kot Tičenca), enkrat ime zaselka blizu Gorenje vasi pri Leskovcu (to se pojavlja tudi v avstroogrskem Gemeindelexikon von Krain 1905), Tičnik pa le enkrat gorsko ime. V Atlasu okolja se Tičnica kot zemljepisno ime pojavlja 83‑krat, Tičenca 9‑krat, Tičnik 20‑krat. Danes je Tičnica tudi ime ulice v Vrhniki, Logatcu in Vitanju (portal Krajevna imena).

Besedi se pojavljata tudi kot občni imeni, povezani z lovom na ptice, in sicer po SSKJ (p)tȋčnica in (p)tȋčnik pomenita ‘ptičja kletka; kletka za lovljenje ptičev’, po Pleteršnikovem Slovensko‑nemškem slovarju pa ptȋčnik pomeni ‘Vogelhaus’, tj. ptičja hišica ali tudi kletka, in ‘priprava, s katero ptice love’, ptȋčnica pa ‘Vogelhütte’, tj. skrivališče pri lovljenju ptic, ‘Vogelherd’, tj. gumno (Cigale 1860) oz. prostor, kjer se lovi ptice, ali tudi ‘ptičja hišica/kletka’; obe besedi nastopata tudi kot fitonima. Pri Pleteršniku predstavljeno pomensko razmerje med leksemoma se pojavlja tudi pri Pohlinu, prim. Tizhènza = [tičənca] ‘Vogelhütte; Area aucupatoria’ (1781) in Tizhnek = [tičnək] ‘Vogelhause’ (1768: 199). Enako tudi Hipolit za lat. Aviarum pratum, nem. Vogelthön navaja tyzhniza, za lat. Ornithon, nem. Vogelhaus, Vogelkefich pa týzhniza in týzhnik. Beseda se pojavlja še v Kastelčevem oz. Vorenčevem Dictionarium Latino‑Carniolicum kot tÿzhniza ‘auiarium’.

Pri imenih Tičnica in Tičnik bi lahko enako kot pri občnoimenskih ustreznikih šlo za s pripono ‑ica oz. ‑ik formalno posamostaljen pridevnik ptȋčən, ž. sp. ptȋčna ‘tak, ki je v zvezi s ptiči/pticami’, ki se potrjuje v gozdnem imenu (P)tičn(i) Vrh (občina Naklo, PRZZI) in pri Hipolitu, prim. Týzhna hísha za lat. Ornithon, nem. Vogelhaus, Vogelkefich, týzhnu sedíszhe za lat. Sedile, nem. ort da die Vögel sich sezen, tyzhniga véjdesha ſlushba inu opravílu za lat. Auguratus, nem. Vogelwaarsagerambt; v tem primeru gre verjetno za nadomeščanje zvez tipa ptȋčna njíva, ptȋčni gȍzd ipd. Druga možnost je, da gre za neposredno tvorbo s konglomeratno pripono ‑nica oz. ‑nik s pomenom ‘tisti, ki je v zvezi s ptiči/pticami’ po uveljavljenem imenotvornem vzorcu, prim. imena njiv Blátnica, Dételnica, Gnojn(i)ca ipd. (PRZZI). V obeh primerih pomenska motivacija verjetno ni zgolj prisotnost ptic, ker tako poimenovanje denotata ne bi dovolj natančno določalo – morda je posredi prav kontekst lova na ptice. Tretja možnost je, da gre za občnoimensko besedo tȋčnica ‘prostor za lovljenje ptic’ z metonimijo. Ime zaselka Tičnica blizu Gorenje vasi pri Leskovcu kakor tudi imena omenjenih ulic so gotovo transonimizirana iz ledinskega imena.

Obrušenje sklopa pt‑ > t‑, ki ga obravnavane besede izkazujejo, je značilno za Goriško, Kranjsko, spodnje ter srednje Štajersko in širše; medtem ko knjižni zapisi iz 16. st. najverjetneje še odražajo v narečjih ohranjeno vzglasje, je zapise s pt‑ od 17. st. dalje razumeti kot poknjižene (Ramovš 1924: 178). Pridevnik ptȋčən je mogoče izvajati tako iz ptȉč, rod. ptíča < psl. *pъt‑i̋ťь kot tudi iz ptíca, rod. ptíce < psl. *pъt‑i̋ca, ki sta s pripono *‑iťь oz. *‑ica izpeljana iz izhodiščnega samostalnika psl. *pъta̋ ‘ptica’. Podstava pridevnika ptȋčən < *pъt‑i̋ť‑ьnъ oz. *pъt‑i̋č‑ьnъ namreč zaradi sovpada izhodiščnega *ť (preko mehkega *ć) in *č na večini slovenskega jezikovnega ozemlja razen zahodnega obrobja ni razvidna. Tudi v akcentskem oziru podstave ni mogoče natančneje določiti, saj je bil naglašeni samoglasnik v priponi v obeh primerih staroakutiran.

Miha Sušnik (februar 2024)