Prevzemanje zemljepisnih lastnih imena: ime gore »Rysy«

[Moderator]

Vprašanje:

Kako ravnati pri zapisovanju tujih zemljepisnih imen, kadar obstajajo nasprotujoče si smernice za posamezne jezike iz katerih izhaja ime? Vprašanje se mi je porodilo ob objavljenem prevodu članka o gori z izvirnim zapisom Rysy na slovenski Wikipediji (https://sl.wikipedia.org/wiki/Rysy).

Goro si delita Poljska in Slovaška. V jezikih obeh držav je ime gore zapisano kot Rysy. Glede zapisovanja imen iz poljščine in slovaščine sta v Slovenskem pravopisu prisotni nasprotujoči si smernici glede zapisa črke ⟨y⟩.

Pri slovaščini črko ⟨y⟩ zamenjujemo z ⟨i⟩. V SP je podan tudi primer: Banská Bystrica – Bánska Bístrica. Tudi poljski trdi i, zapisan s črko ⟨y⟩ v slovenščini še najbolj ustreza i-ju in ga tako tudi izgovorimo. SP pravi, da lastna imena iz poljščine večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v poljščini, nekatera lastna imena pa so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.

Pri konkretnem primeru velja omeniti še, da v delu Poljske, kamor sega gorovje Visoke Tatre, živi tudi slovaška manjšina.

Odgovor:

Predlog novih pravil Pravopis 8.0, ki je v javni razpravi na portalu Fran, prinaša prenovljene usmeritve za prevzemanje iz tujih jezikov, med drugim tudi za poljščino in slovaščino.

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v tujem jeziku, med (sicer redkimi) izjemami pa so eksonimi. To so slovenska imena za tuje zemljepisne danosti, ki so se v slovenščini že uveljavila in jih zaradi uveljavljenosti ohranjamo v taki obliki (npr. Visoke Tatre). Presojanje uveljavljenosti nekega eksonima je lahko težavno. Dober vir eksonimov (ki pa kljub vsemu ne zajema vseh primerov) je Slovar slovenskih eksonimov, dostopen na portalu Termania, pri katerem je treba opozoriti na dejstvo, da gre za zaključeno zbirko eksonimov, ki se ne posodablja, saj sledi knjižni izdaji. Pri Wikipediji pa moramo biti zaradi dejstva, da jo lahko ureja kdorkoli, previdni ali vsaj nekoliko zadržani.

Ime Rysy je večdenotativno. Označuje:
(1) več gora na meji med Poljsko in Slovaško (2501 m, 2499 m, 2473 m) in
(2) skupino gora oz. masiv.

Po dostopnih podatkih ime Rysy [rísi] izhaja iz ustreznice besede ris v pomenu |črta, brazda|, čemur sledi potencialna podomačena, a redko oz. le sporadično zastopana oblika imena Risi. Slovar slovenskih eksonimov tega zemljepisnega lastnega imena nima, torej ga geografi za zdaj ne uvrščajo med eksonime. Iz tega sledi, da je edini možni zapis nepodomačeni, torej Rysy.

Ker je ime izvorno množinsko, ga tako tudi sklanjamo, torej Rysy Rysov, in sicer ne glede na to, ali mislimo posamezni vrh ali celotni gorski masiv.

• Dne 6. VII. smo obšli celo Morsko Oko in se povzpeli do Črnega jezera nad M. Okom, ker nismo vedeli, da je Mnich najbolj zanimiva tura v Tatrah, in odšli po snežiščih in produ na Ryse (2503), najvišjo goro v Poljski (Planinski vestnik, 1925)
• Pred nami je že osrednji greben Visoke Tatre, v sredi pa centralna postava: široki raztrgani masiv Rysov! (Wester, 1958)

V slovenskih gorah so vzporeden primer Šite: na zemljevidu sta dva vrhova z imenom Šite, greben / skupino teh gora, ki se imenujejo Šite, pa sestavlja še Mala Šita.

Korpusni podatki kažejo, da se ime pogosto pojavlja ob občnoimenskem jedru (gora/vrh Rysy), iz česar verjetno izhaja, da se ga v rabi sklanja tudi kot edninski samostalnik moškega spola, torej Rysy Rysyja, vendar le v primerih, ko imamo v mislih posamezni vrh, ne pa gorskega masiva.

• Rysy, skoraj 2500 m visoka gora, slovi po čudovitem razgledu. Očitno za to vedo vsi, ki pridejo na oddih v Tatre. Madona, saj je »tIe« skoraj vsa Slovaška, kolona se začne delati uro pred kočo pod Rysyjem, ko pride na vrsto malo zahtevnejši del poti, pa stojimo in čakamo, da se Slovaki spravijo čez. Pri koči (2250 m), v koči in na poti proti dobro uro oddaljenem vrhu Rysyja pa kar mrgoli ljudi.

V nekaterih starejših besedilih je ime gore Rysy (morda tudi zaradi izpusta občnoimenskega jedra gora) tudi ženskega spola (pri čemer pa sodobna raba tega ne potrjuje), npr.:

• S svitom smo na nogah, ker imamo pred seboj priljubljeno goro tatranskega pohajkovanja, podvig na 2503 m visoko Rysy.
• Tretji dan zjutraj nas je osrečil krasen razgled raz Rysy po vsem Tatranskem gorovju z mnogimi jezerci.

Sklenemo torej lahko, da se eksonim Risi ni uveljavil, izvirno zapisano ime Rysy pa sklanjamo kot množinski samostalnik moškega spola: Rysy Rysov. Več o eksonimih lahko preberete v izbranih odgovorih na Jezikovni svetovalnici.

Urška Vranjek Ošlak, Manca Černivec (junij 2024)