»Po krivem« ali »po nedolžnem« zaprt?

[Moderator]

Vprašanje:

V medijih pogosto zasledim uporabo fraz po krivem obsojen, po krivem zaprt in podobnih, ko dotičnega prikazujejo kot žrtev nepravičnega sistema ... Po drugi strani pa – imam občutek da predvsem v strokovni (pravniški) literaturi – najdemo tudi po nedolžnem obsojen in po nedolžnem zaprt, kar se vsaj meni zdi precej bolj problematično. Zanima me torej, kako je s to zadevo z jezikovega vidika. Je torej kriv ali nedolžen?

Odgovor:

Na kratko: v obeh primerih je obsojeni nedolžen in oba načina izražanja nedolžnosti sta z jezikovnega vidika pravilna, lahko pa se razlikujejo vrste in tipi besedil, v katerih ju najdemo.

Prva od možnosti (po nedolžnem obsojen/zaprt) se pojavlja zlasti v splošnih besedilih. V SSKJ jo najdemo v geslu nedolžen s pomenom ‘ki nima krivde, ni kriv’; tak pomen obdrži tudi besedna zveza – kdor je obsojen po nedolžnem, je nedolžen.

nedôlžen -žna -o [nedou̯žən] prid., nedôlžnejši (ȏ)

1. ki nima krivde, ni kriv: obdolžili so ga, izkazalo pa se je, da je nedolžen; nav. ekspr.: ubijanje nedolžnih ljudi v vojnah; pri tej stvari sem popolnoma nedolžen / ekspr. zlaže se ti z najbolj nedolžnim obrazom / ekspr. zakaj pobijaš nedolžne ptičke
   /…/
   nedôlžni -a -o sam.:
   ne delaj se nedolžnega; po nedolžnem obsojen

Pri drugi zvezi (po krivem obsojen/zaprt) gre za terminološko zvezo s področja prava, ki je od tam prišla tudi v splošni jezik. V SSKJ je navedena kot ekspresivna in kot tako jo lahko čutimo nestrokovnjaki, v stroki pa ni zaznamovana in je povsem običajna in ustrezna. V SSKJ jo najdemo v geslu kriv, vendar pa je iz slovarskega sestavka malo težje razbrati, da je beseda kriv v tej besedni zvezi uporabljena v tretjem pomenu oz. v enem od njegovih podpomenov (ekspr. ‘lažen, napačen’, ki izhaja iz pravniškega ‘ki ni v skladu z dejstvi’). Besedna zveza po krivem obsojen torej pomeni, da je bil nekdo obsojen (morda na podlagi neresničnih navedb), a je v resnici nedolžen.

krív -a -o prid. (ȋ í)

1. /…/
2. /.../
3. pravn. ki ni v skladu z dejstvi: kriva obtožba, ovadba; krivo pričevanje; kriva izpoved / kriva prisega kriva izpoved zapriseženega / nastopil je kot kriva priča
   // ekspr. lažen, napačen: dobil je krive informacije; širiti krive vesti
   // star. ki vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno: širiti krive nauke; krivi nazori / kriva vera za pripadnike določene krščanske veroizpovedi vera, ki je zaradi nepriznavanja kake dogme druga, drugačna / po deželi so hodili krivi preroki
   ● ekspr. kriv pogled sovražen, nenaklonjen; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. ti učiš pa krivo vero tvoji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami
   /.../
   krívi -a -o sam.:
   po krivem dolžiti; publ. spoznali so ga za krivega sodišče je odločilo, da je kriv

Za nastanek tako močno nasprotnih si zvez je morda kriva perspektiva: nekdo je po krivem zaprt z vidika pravnega sistema, saj je pravni sistem naredil napako, po nedolžnem zaprt pa je z vidika zaprtega, saj ni naredil nič narobe. Naj dodamo, da se v sodobnih besedilih različnih vrst kot nezaznamovana uporablja še ena podobna zveza, in sicer po krivici obsojen/zaprt, ki se v primerjavi s prejšnjima uporablja v največ različnih vrstah besedil in ima tudi najširši pomenski razpon (npr. po krivici prezrt).

Urška Vranjek Ošlak, Mateja Jemec Tomazin, Dejan Gabrovšek, Domen Krvina (februar 2025)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}