Slovarska oznaka »narečno« ob besedi »ostrilnik«
-
Vprašanje:Ostrivnik - Če pol slovenskega govornega področja uporablja besedo "ostrivnik" ali "ostrilnik" in ne "oslo", zakaj ima to oznako "narečni"? To je sinonim, po mojem. Norma ne more biti, ker bi to pomenilo dominacijo kranjščine. Naj bo jezik bogatejši in ne skopljen.
Odgovor:V slovenskem jeziku kot celoti, tj. v vseh njegovih zvrsteh, je za pomen ‘podolgovat kos kamna za brušenje kose’ prisotnih dvajset poimenovanj.
Kot potrjujejo podatki, zbrani v več kot 400 krajih, razporejenih po celotnem slovenskem jezikovnem prostoru, in objavljeni na jezikovni karti 3/35 v Slovenskem lingvističnem atlasu 3, je najpogostejše poimenovanje osla (https://fran.si/Search/File2?dictionaryId=227&name=karta_SLA_V309.01.pdf). To je tudi razlog, da je ta beseda vključena v Slovar slovenskega knjižnega jezika kot nevtralna.
Leksem ostrilnik je v slovenskem jezikovnem prostoru prisoten na manjšem območju, in sicer na stiku koroške in štajerske narečne skupine, natančneje v mežiškem, severnopohorskem-remšniškem, južnopohorskem ter v srednjesavinjskem narečju.
Besedi osla in ostrilnik (kot tudi ostala evidentirana poimenovanja, npr. oslica, oselnik, brus, kamen, kosir, kosnjak, fihlej …) so vse sopomenke, vendar so z vidika knjižnega jezika standardizirane le osla, brus in brusni kamen.
Z vidika tradicije je poimenovanje osla uslovarjeno že pri Pohlinu in potem v Pleteršniku, poimenovanje brus (v širšem smislu kot brusilni kamen) pa ima tradicijo že iz 16. stoletja, medtem ko poimenovanja ostrilnik v starejših slovarjih ne najdemo.
Mojca Kumin Horvat (januar 2026)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.