Izgovor in zapis polglasnika v pridevnikih »nesmiseln« in »debilen«

[Moderator]

Vprašanje:

Pozdravljeni! Zanima me, zakaj v besedi nesmiseln ni e-ja v zadnjem zlogu, v besedi debilen pa je.

Odgovor:

Med obema besedama ni vzporednosti.

Beseda debil je bila prevzeta v 20. stoletju. Iz nje tvorimo pridevnik debilen tako, da podstavi debil- dodamo priponsko obrazilo -en [ən]. Pri pregibanju po spolu ali sklanjanju vidimo, da je priponski polglasnik neobstojen (debilna, debilnega).

Beseda smisel je stara slovanska beseda (praslovansko, v cerkveni slovanščini: съмꙑслъ Vir: baza Gorazd). Po odpadu končnega polglasnika (vir: Havlíkovo pravilo) se je v podstavni soglasniški sklop nezvočnika in zvočnika vrinil neobstojni polglasnik kot začasno zlogovno jedro (smisel, rod. smisla). Ko želimo iz podstave smisel tvoriti pridevnik s priponskim obrazilom -en, obvelja pravilo, da v dveh zaporednih zlogih z neobstojnima polglasnikoma drugega opuščamo, če je v predzadnjem zlogu zveza polglasnik + zvočnik (Slovenski pravopis 2001, člen 722).

Navadno gre za tvorjenke z nekončnima priponama -c in -n-, ki se v izgovoru razlikujejo:
a) pred -c neobstojnega polglasnika ne pišemo in ne izgovarjamo: vetrc [vétərc], kaveljc [kávəljc], škorenjc [škórənjc], saj zaporedje glasov povsem ustreza razporeditvi v skladu z lestvico zvočnosti (več v Pravopisu 8.0, lestvica zvočnosti);
b) pred -n- pa neobstojnega polglasnika ne pišemo, ga pa lahko neobvezno izgovarjamo: brezposeln, smotrn, smiseln [smísəln/smísələn], tudi nesmiselen, smiselna, smiselnost; neobvezno zato, ker je izgovor brez polglasnika v zaporedju »samoglasnik – soglasnik l ali r – soglasnik n« povsem sprejemljiv oz. mogoč.

(O tem podrobneje tudi v Toporišičevi kritiki glasoslovja v SP 1962, Jezik in slovstvo 1962.)
(O tvorjenkah prebivalskih imen Komenc, Mirenc tudi v Pravopisu 8.0, gl. Priponsko obrazilo -c , Besedotvorni oris).

Helena Dobrovoljc (februar 2026)