Izgovor predloga »v« pred samoglasniki

[Moderator]

Vprašanje:

Kako se izgovori predlog /v/ pred samoglasniki; u-jevsko ali zobnoustnični v?
Primer: V ustih. V izglagolskih tvorjenkah. itd.
Za soglasnike vemo, da se izgovori "u-jevsko" (npr. [ʍtorbi] = v torbi; [wdružbi] – v družbi).

Odgovor:

V Slovenskem pravopisu 2001 (člen 645) je zapisano, da »se predlog v pred samoglasnikom izgovarja ali kot w ali kot u (odvisno od hitrosti govora, v pesništvu pa tudi od ritma): v igri [w ígri/u ígri]. Če je pred tem predlogom beseda, ki se konča na samoglasnik, se veže na ta »končni samoglasnik prejšnje besede« in izgovarja kot [u̯]: je v igri [je u̯ ígri].

Povedano preprosto: Predlog v izgovorimo vedno dvoustnično (u-jevsko). Če govorimo zelo počasi, je ta u samostojen, sicer pa izgovorjen vedno skupaj z besedo, ki sledi. Pravilo se tudi v predlogu pravopisnih pravil Pravopis 8.0 ni spremenilo (gl. Variante fonema /v/).

Priročniki doslej niso podajali informacij o tem, ali pred naglašenim vzglasnim samoglasnikom res izgovarjamo nezložno varianto u̯, slušni vtis je namreč drugačen – pojavi se premor, zlasti pred naglašenim u:

Najnovejše raziskave pa odgovarjajo tudi na to vprašanje (Nejc Robida: Strojni razrez in fonetične meritve kot temelj zapisa izgovora v DSBS, 2025):

• Pred naglašenim samoglasnikom predlog v izgovarja zobnoustnično 13 % govorcev, kot u̯ – dvoustnično nezložno 40 %; zložni u-jevski izgovor je bil izmerjen pri 47 % govorcev.

• Pred nenaglašenim vzglasnim samoglasnikom 50 % govorcev izgovarja predlog v zobnoustnično, 23 % kot dvoustnični [u̯]; 27 % govorcev govori predlog v kot u-jevske narave, model občasno prepoznava tudi naglašeni u.

Normativna odločitev, da se za knjižni jezik priporoča u-jevski izgovor, sledi prevladujočim navadam. Pred naglašenimi samoglasniki je vsekakor opazen tudi zložni u-jevski izgovor.

Helena Dobrovoljc (marec 2026)