Določna ali nedoločna raba pridevnikov – »izjemen«, »skrivnosten« ...

Moderator

Vprašanje:

Pozdravljeni, v nekaterih medijih (Delo, RTV SLO) že nekaj časa opažam zame nenavadno uporabo določne oblike pridevnika, kjer bi pričakoval nedoločno. Dodajam nekaj primerov iz časopisa Delo (izjemni – izjemen?, skrivnostni – skrivnosten?).
Ravno tako me v zadnjem času moti poudarjeno določen spol, mogoče kot posledica dobesednega/strojnega prevajanja? Iz istega vira: članke o moških / članke o ljudeh?

Vesel bi bil vaše razlage in pogleda na omenjene dileme.

Npr. Delo, 10.02.2026:

https://www.delo.si/kultura/glasba/abonmajsko-obcinstvo-ni-vec-predvsem-sivolaso

Temu smo sledili z umetniškimi vodji Nicolasom Altstaedtom, Simonom Trpčeskim in danes z Matetom Bekavcem. Bekavac je izjemni glasbenik in poznavalec z neomejeno domišljijo.

https://www.delo.si/kultura/knjiga/knjiga-cudes-tako-resnicnih-kot-izmisljenih

Bil je skrivnostni pisatelj, ki ni veliko govoril o sebi in se je skrival pred mediji, skoraj ni dajal intervjujev in ni prihajal na slovesnosti po nagrade.
Bral je zgodovinske tekste, stare časopisne članke o moških, ki so živeli v gozdu, gnali živino čez zmrznjene reke, o nasilju nad kitajskimi priseljenci.

Odgovor:

Vaša opažanja so ustrezna.
Kadar osebnemu lastnemu imenu v osebku v povedkovem določilu sledi samostalniška zveza, kjer pridevnik jedru te zveze pripisuje določene lastnosti, se uporablja nedoločna oblika pridevnika. Funkcijo določnosti namreč izpolnjuje že lastno ime samo, besedna zveza v povedkovem določilu pa je nedoločna (enako velja, če je lastno ime omenjeno prej v sobesedilu).

Primeri:
(1) Drago Jančar je izjemen pisatelj v tem, kako zna preplesti posameznikovo usodo s širšim kontekstom.
(2) Brdar je subtilen umetnik in tankočuten poznavalec človeških duš.
(3) Violinist Erik Schumann je odličen glasbenik.

Neustrezna raba oblik na -ni (kot je vaš primer Bekavac je izjemni glasbenik in poznavalec z neomejeno domišljijo) je v teh primerih verjetno posledica hiperkorektnosti, tj. neupravičenega spreminjanja oblike zaradi napačne predstave, kaj je v knjižnem jeziku pravilno glede na pogovorno rabo vrstnih pridevnikov na [ən], npr. sadni jogurt [sadən jogurt].

V obliki na -ni (za imenovalnik moškega spola ednine) se v tej poziciji praviloma pojavljajo le vrstni pridevniki, in še to vedno kot sestavina stalne besedne zveze (pri tem ne gre za besedilno določnost zveze, pač pa je pridevnik sestavina stalne besedne zveze tudi izven besedila, npr. delni avtor, hišni avtor, idejni avtor, kultni avtor, vodilni avtor; grafični, likovni, zvočni umetnik, multidisciplinarni umetnik, svobodni umetnik; poklicni, profesionalni glasbenik ipd.).

Drugače je, kadar zveza z lastnostnim pridevnikom stoji pred lastnim imenom (torej ne v povedkovem določilu). V tem primeru se enkratnost, ki je povezana z lastnim imenom, prenese tudi na samostalnik v zvezi pred njim, kar pridevnik izraža z določno obliko na -ni (in je torej po obliki enak kot vrstni pridevniki, čeprav ne gre za vrstnost, temveč še vedno za izražanje lastnosti). Tu se torej v enaki obliki na -ni razmeroma enakomerno pojavljajo tako lastnostni pridevniki v določni obliki kot vrstni pridevniki.
Primeri:
(1) Učil ga je legendarni glasbenik Tonček Sameja
(2) To je tematika, ki jo je slavni pisatelj Stephen King upodobil že večkrat.
(3) Z zgodbico je neutrudni pisatelj Ivan Sivec zakoličil novo zbirko pravljic za vnukinje in vnuke.

Kar se tiče drugega vprašanja, se je mogoče strinjati z vami: zelo mogoče je, da gre za posledico dobesednega oz. strojnega prevajanja, zlasti če je isti pojem v istem viru poimenovan različno. Če bi šlo dejansko za pomen 'človek', se seveda misli na ljudi kot celoto, ne zgolj moške, ki imajo ožji pomen 'ljudje moškega spola' (ne glede na to, da v angleščini v ednini oboje zaznamuje isti izraz man).

Domen Krvina, Špela Petric Žižić (marec 2026)