Glagol »predhoditi«, njegov pomen in ustreznost

Moderator

Vprašanje:

Spoštovani,
v svojih delih pogosto uporabljam glagol predhoditi, na portalu Fran pa ga ni. Ali obstaja kak poseben razlog za to ali gre zgolj za spregled?
Primer: Ameriška in haitska »revolucija« sta predhodili nacionalističnim gibanjem v španski Ameriki.
S katerimi sopomenkami ga lahko nadomestimo?

Odgovor:

Glagol predhoditi v časovnem pomenu 'biti, dogajati se pred čim' je kalk po latinskem glagolu praecedere, ki je bil prevzet tudi v številne neromanske evropske jezike, bodisi z izvirnim korenom (npr. angl. precede ) ali sestavinsko preveden (npr. nem. vorausgehen ali vorangehen, hrv. prethoditi, češ. předcházet).

V slovenščini se je sestavinski ustreznik predhoditi uveljavil pozno, izpričan ni niti v najstarejšem slovenskem knjižnem jeziku v 16. stoletju, v katerem so bili tovrstni glagolski kalki sicer močno uveljavljeni (izpričani deležnik predhodeč je uporabljen zgolj v prostorskem pomenu 'ki hodi pred kom'). Ne najdemo ga ne v večini starejših ne v novejših slovarjih (z izjemo Gutsmanovega slovarja (1789) in omembe v Snojevem Slovenskem etimološkem slovarju), tudi v korpusu starejših besedil IMP se pojavi samo enkrat, čeprav sta tvorjenki iz iste besedne družine predhoden in predhodnik izpričani v Pleteršnikovem slovarju konec 19. stoletja. Da je bil glagol sredi 20. stoletja v rabi, nam kažejo zadetki na portalu dLib, najdemo pa ga tudi v Besedišču slovenskega jezika, kamor so bile uvrščene besede iz gradiva za slovar sodobnega knjižnega jezika, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika.

Korpusni podatki kažejo, da se je raba glagola predhoditi, ki se veže z nepredložnim dajalnikom, v zadnjih desetletjih precej okrepila, zlasti v strokovnih besedilih. Morda lahko to pripišemo dvema med seboj povezanima dejavnikoma: pogostejšemu prevajanju iz angleščine, kjer ima beseda prav tako enobesedni ustreznik precede, ki pa ni sestavinsko enak glagolu predhoditi, hkrati pa manjšemu poznavanju sestavinsko enakih nemških oziroma hrvaških/srbskih ustreznikov – ali morda manjšemu vplivu purizma v jeziku nasploh. Domnevamo namreč lahko, da so v 19. stoletju glagol v knjižnem jeziku odklanjali kot germanizem, v 20. stoletju pa kot srbohrvatizem, zato se ni uveljavil, čeprav je zapolnjeval poimenovalno praznino, saj slovenščina nima enakovrednega enobesednega glagolskega ustreznika.
V besedilih ga lahko po smislu zamenjamo npr. z zvezami zgoditi se pred čim/prej kot kaj, nastopiti pred čim/prej kot kaj, pojaviti se pred čim/prej kot kaj. V primeru, ko prva omenjena stvar ni samo časovno potekala pred drugo, ampak je tudi vplivala na nastanek ali potek druge, je možna zamenjava z glagolom biti in samostalnikom predhodnik/predhodnica.

Alenka Jelovšek (september 2026)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Temeljne raziskave slovenščine in aktualizacija jezikovnih priročnikov (2026), ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}