×
    Jezikovna svetovalnica
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno
    • Registracija
    • Prijava

    Časovni zorni kot: »čez tri leta« ali »tri leta kasneje/pozneje«

    Scheduled Pripeto Zaklenjeno Premaknjeno izbira ustrezne besedne zveze
    stilistikaizbira ustrezne besedeizbira ustreznega predlogaizbira ustrezne besedne zvezečasovni prislov
    1 Objave 1 Posters 150 Ogledov 2 Watching
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Le uporabniki s pravicami upravljanja tem jo lahko vidijo.
    • ModeratorM Dosegljiv
      Moderator
      Zadnje urejanje: Moderator


      Vprašanje:

      Če opisujemo dogajanje v preteklosti, ali je pravilno:

      • Hišo je kupil leta 2010, vanjo se je vselil čez tri leta.
      • Hišo je kupil leta 2010, vanjo se je vselil tri leta kasneje/pozneje.

      Ali je vseeno?
      Zakaj nekateri po občutku dajejo prednost drugi možnosti?

      Odgovor:

      Povsem površinsko, torej formalno gledano, sta možnosti enakovredni: obe izražata, da se je drugi dogodek zgodil v določenem časovnem obdobju po prvem dogodku. To potrjujejo tudi slovarski viri na portalu Fran (iztočnici čez² in pozen).

      Pregled gradiva v korpusu metaFida je pokazal, da se raba obeh možnosti vendarle nekoliko razlikuje.

      (1) Zveza čez + časovno obdobje je pogostejša, kadar je izhodišče trenutek govorjenja oz. situacija v okviru sedanjosti, druga situacija pa je v prihodnosti, npr. Vidimo se čez tri dni; Čez eno leto bo končal študij.

      • Zvezna država Kalifornija je namreč sprejela zakon, po katerem bodo čez tri leta (od sprejetja, ki se je zgodilo približno v trenutku govorjenja, op. a.) vse avtomobilske firme, ki tam prodajo več kot 3.000 vozil na leto, morale prodati vsaj 2 % avtomobilov "brez izpušnih plinov".

      V veliki večini primerov, v katerih je izhodišče trenutek govorjenja, se zdi uporaba zveze časovno obdobje + pozneje/kasneje neprimerna, saj v sobesedilu ni vzpostavljene pretekle referenčne točke, na katero bi se lahko nanašal prislov, npr. *Vidimo se tri leta kasneje.

      (2) Zveza časovno obdobje + pozneje/kasneje je pogostejša v primerih, ko je referenčna točka s situacijo, ki smo jo omenili, že vzpostavljena, zlasti pri pripovedovanju o preteklosti: Hišo je kupil leta 2010, vanjo se je vselil tri leta pozneje.

      V primerih, ko sta se obe situaciji zgodili v preteklosti, je tudi možnost s predlogom čez skladenjsko ustrezna in se v rabi pojavlja, npr.:

      • Vmes je leta 1964 izšla fonetična transkripcija, nato še vprašalnica, do leta 1975 je bila opravljena večina terenskih raziskav, nakar je sledilo kartografiranje. Čez tri leta je že izšel uvodni zvezek.

      Od tod verjetno izvira tudi občutek, da bi govorci v vašem primeru raje izbrali drugo možnost (prislov pozneje/kasneje), saj sta se obe situaciji iz vašega zgleda (nakup in vselitev) zgodili v preteklosti, zveza tri leta pozneje/kasneje pa se jasno navezuje na prej omenjeni nakup hiše.

      Čeprav nam jezikovni občutek pravi, da je boljša druga možnost, pa tudi s strukturo s predlogom čez v tem primeru ni nič narobe. Gre torej bolj za razliko v najbolj tipični in pogosti rabi, ne za ločevanje med pravilno in nepravilno možnostjo.

      Urška Vranjek Ošlak (oktober 2026)


      Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Temeljne raziskave slovenščine in aktualizacija jezikovnih priročnikov (2026), ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • 1 / 1
      • Prva objava
        Zadnja obava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si