Pridevnik iz imena »Marijino Celje«
-
Vprašanje:
Cerkev Marijino Celje nad Kanalom je prvotno nosila ime po svetem Zenonu. Proti koncu 18. stoletja je bila vanjo prenesena podoba Marije iz avstrijskoštajerske božjepotne cerkve Mariazell, po kateri se je od tedaj imenovala. Ko je avstrijsko Mariazell Prešeren preimenoval v Marijino Celje, je to ime obveljalo tudi za našo cerkev. Takrat, pred 170. leti, je domače prebivalstvo ime prenaredilo v Maricel in tako so ga tudi uporabljali do konca druge svetovne vojne. O tem obstajajo tudi več kot sto let stari pisni dokazi domačinov. Zato sodim, da je ime Maricel dragocena etnološka vrednost. Ob slovensko prenarejenem poimenovanju Maricel se v zadnjem času nasilno vriva popačeno izpeljan pridevnik marijaceljski, ki ni samo slovnično nepravilna izpeljava iz imena Marjino Celje, ampak je tudi z nacionalnega vidika vprašljiv in odločno nesprejemljiv. S pridevnikom marijaceljski pravzaprav promoviramo avstrijsko božjo pot, ne pa našega kraja! Edina pravilna pridevniška izpeljava iz imena Marijino Celje bi bila po moji sodbi, in po sodbi še koga, marijinoceljski. F. G.
Odgovor:
Hvala za podatke o našem Marijinem Celju. Seveda imate prav. Pravopisno edino pravilni pridevnik je marijinoceljski-a-o (za lokalno rabo tudi maricelski -a -o, kadar se uporablja ime v ljudski obliki Maricel (vprašanje, ali ne bi bilo bolj primerno Maricelj in mariceljski, pustiva ob strani); nikakor pa ne marijaceljski, kar v slovenščini sploh ni mogoče, saj nimamo kraja z imenom Marijacelj.
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.