Raba nepravega predloga »tekom«

[Moderator]

Vprašanje:

Kako ustrezneje napisati povedi tipa Vse to je spoznal tekom življenja.?
Meni se možnost Vse to je spoznal med življenjem. nikakor ne zdi primerna. Prosim za napotek, kje naj o tem najdem več.

Odgovor:

Predlog tekom je nepravi predlog in o njegovem slovničnem vedenju (veže se z rodilnikom) in sopomenki med lahko preberete več v Slogovnem priročniku, v katerem je med drugim zapisano tudi, da ga »jezikovni standard […] zaradi tujerodnosti bodisi odsvetuje (in namesto njega priporoča predlog med) bodisi uvršča v publicistiko in pisarniško ali uradniško rabo«.

Zadnjo navedbo pa je treba še dodatno pojasniti.

Stari pravopis iz leta 1962 je tekom res označeval z »ničlo«, kar pomeni, da za knjižno rabo ni bil dovoljen (str. 8, SP 1962):

°tekom predl.: tekom leta med letom, tekom treh dni v treh dneh, tekom časa s časom, tekom dogodkov z dogodki

Vendar pa so že novejši slovarji to normativno prepoved omilili in predlog tekom funkcijsko okvalificirali kot pisarniško jezikovno sredstvo, kar v terminološkem sistemu SSKJ npr. pomeni naslednje:

SSKJ
pisar.
§ 134 Beseda, pomen ali zveza, značilna za pisarniško, poslovno, včasih togo izražanje (beležiti, glasom).

SSKJ2 (dodan pridevnik merodajen)
pisar.
§ 135 Beseda, pomen ali zveza, značilna za pisarniško, poslovno, včasih togo izražanje (beležiti, glasom, merodajen).

Tudi pravopisni slovar (SP 2001) ohranja funkcijsko oznako, a namesto SSKJ-jevske pisar. uporabi urad. (= uradovalno), iz opisa v pravilih pa je razvidno tudi, da pravopis izpusti vrednotenje (= togost) uradovalnega jezika:

urad.
§ 1061: jezikovna prvina, značilna za besedila uradov, ustanov, podjetij in na splošno za poslovanje

Pravopisni slovar kaže na več mogočih nadomestil za predlog tekom, npr.:

• nesreča tekom vožnje > nesreča med vožnjo
• tekom časa se bo to uredilo > sčasoma se bo to uredilo
• odgovoriti tekom enega meseca > odgovoriti v enem mesecu

Nepravi predlog tekom (le 3796 zadetkov) je danes rabljen redko, kar je zagotovo posledica lektorskih prepovedi (Sršenov Jezik naš vsakdanji), povzročenih tudi s purističnimi vzgibi (hrv. tijekom, tokom).
Redka raba predloga tekom se tako nanaša na označevanje daljšega časovnega obdobja (tekom celega dne, tekom leta, tekom študija) in v uradovalnem jeziku najpogosteje v zvezi tekom postopka, ki naj bi ga pomensko ustrezno nadomeščala zveza: v obdobju trajanja postopka. Očitno se pogosto namesto predloga tekom vsiljuje predlog skozi (tekom leta je pridno študiral > skozi leto je pridno študiral), ki pa tudi ni normativno nevtralen, saj so ga lektorji pomensko omejevali in dopuščali zgolj v prostorskem in ne tudi časovnem pomenu, v slednjem pa nadomeščali s čez (čez leto je pridno študiral).

In še odgovor na vprašanje:
Tudi vaš zgled Vse to je spoznal tekom življenja bi zapisali drugače takole: Vse to je spoznal v obdobju svojega življenja, Vse to je spoznal v svojem življenju … Raba predloga med res ni ustrezno nadomestilo, čeprav primerjava rabe obeh predlogov v korpusu Gigafida kaže na močno prevlado predloga med.

Kot vidite, je bila v preteklosti raba posameznih besed obremenjena s slogovnimi omejitvami, ki niso bile slovnično, temveč puristično motivirane, pogosto pa vezane na zapovedi, ki se niso oblikovale iz jezikovne rabe, temveč so bile le rezultat predstave, kaj je »lepše« ali ponuja manj možnosti za dvoumnosti. Neredko so tovrstni napotki dosežek dogovora lektorjev v medijskih hišah ali v vladnih službah, ki so skrbeli za čim večjo enotnost sloga svoje ustanove. Od tam so ti dogovori z avtorskimi priročniki (npr. Sršen) postopoma prehajali v splošne priročnike. Ob odsotnosti pouka stilistike na večini fakultet, ki izobražujejo pedagoge jezikoslovce, mladi diplomanti tudi najuglednejših fakultet šele ob nastopu lektorske službe začnejo spoznavati prvine jezikovne pravilnosti in slogovnega in skladenjskega »brušenja«. Tudi zato se v praksi srečujemo z zelo neuravnoteženim izrecnim prepovedovanjem posameznih besed (npr. razkorak v pomenu ‘razhajanje’), dopuščamo pa povsem primerljive novejše jezikovne prvine, ki podobne obravnave v preteklosti niso bile deležne.

Helena Dobrovoljc (julij 2018)