O pisanju zaščitenih kmetijskih izdelkov: »štajersko-prekmursko bučno olje«

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, ali se zaščiteno ime štajersko-prekmursko bučno olje piše z veliko ali z malo začetnico in ali je pisava z vezajem ustrezna.

Odgovor:

Opisno poimenovanje olja, sestavljeno iz dveh priredno povezanih izkrajevnih pridevnikov na -ski, pišemo najpogosteje z malimi začetnicami (štajersko-prekmursko bučno olje). Pridevnika sta povezana z vezajem, kar utemeljujemo z razlago, da gre za olje, proizvedeno s stiskanjem praženih bučnih semen, predelanih na območju Štajerske in Prekmurja.

Ker pa je to poimenovanje večdenotativno, je, kot opozarjate, lahko uporabljeno tudi kot zaščiteno ime, ga pišemo tudi z veliko začetnico (Štajersko-prekmursko bučno olje), toda le v tistih kontekstih, v katerih se dejansko govori o zaščitenih kmetijskih pridelkih in živilih oz. živilih in jedeh z zaščiteno geografsko označbo in zaščitenim imenom. (Več o tem: Slovenski zaščiteni kmetijski pridelki in živila.) Pri industrijskih izdelkih govorimo o znamkah.
Z zaščitenimi imeni se slovenski proizvajalci tudi pravno želijo zavarovati pred tem, da bi imena tradicionalnih slovenskih jedi … (belokranjska pogača, bovški sir, idrijski žlikrofi, zgornjesavinjski želodec) na svoje izdelke pisali tudi tisti, ki ne upoštevajo predpisanega načina proizvodnje/izdelave in recepture oz. ki nimajo certifikata. S tem ukrepom se torej izvaja zaščita slovenskih izdelkov na slovenskem trgu in trgu EU.

Razlikovanje med obema denotatoma in dobro ponazarja naslednje besedilo:

Predzadnji petek v aprilu so se v mozirski restavraciji Gaj na svojem rednem občnem zboru sestali izdelovalci želodcev, povezani v Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca. Društvo, ki je bilo ustanovljeno septembra lani in šteje skoraj trideset članov, se je po besedah Bernarde Brezovnik, strokovne tajnice združenja, v preteklem letu posvetilo pridobitvi zaščite geografske označbe Zgornjesavinjski želodec.

Helena Dobrovoljc, Mija Michelizza (oktober 2018)